Wikileaks: "Posel s patrijami smrdi od samega začetka"

Razkrivajo tudi vlogo Janševe vlade pri menjavi uprave ter uredništva na Delu, Janšev odnos do posla s Patrio pa označujejo kot "nepristno ignoranco". Afera Patria Nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson je v zaupni depeši odnos tedanjega premiera Janeza Janše do posla z osemkolesniki označil kot ignorantskega. Takšen Janšev odnos pa je po Robertsovem mnenju nepristen, "posebej ker je znano, da je nekdanji obrambni minister, ki sledi takšnim zadevam". Celoten posel s patrijami po mnenju nekdanjega veleposlanika smrdi od samega začetka. Ob tem je tudi zapisal, da je nekdanji brigadir Jože Žunkovič posel označil za političnega ter da vojska ni dobila, kar je želela. Po mnenju SDS sta depeši Wikileaks dokaz, da Janša ni podlegel lobiranju pri oklepniških poslih in da je vseskozi zagovarjal potrebo po transparentnosti mednarodnega javnega razpisa.

"Depeši prav tako nakazujeta sporno vmešavanje takratnega načelnika generalštaba Slovenske vojske, danes svetovalca predsednika republike, v odločitve ministrstva. Omenjena častnika Slovenske vojske (še Žunkovič) sta pri ameriški diplomaciji ustvarjala napačni vtis, da je pri razpisu prišlo do korupcije in tako škodovala ugledu Republike Slovenije," so zapisali v SDS.

Obmejni incident s Podobnikom Prav tako je ameriško veleposlaništvo v eni izmed tajnih depeš komentiralo incident na meji v Sečovljah pred parlamentarnimi volitvami 22. septembra 2004, ko se je tedanji predsednik SLS Janez Podobnik zapletel v fizični obračun s hrvaškimi policisti in bil pri tem aretiran.

Incident so označili kot politično provokacijo, pri čemer se je vnaprej vedelo, kakšen bo rezultat, ter da bo SLS morda zato dobila nekaj več simpatij na prihajajočih volitvah. Kot zanimivost pa so navedli to, da Joška Jorasa, ki je tedaj kandidiral na listi SLS in ki je bil večkrat aretiran v mejnih sporih, tokrat niso aretirali skupaj s Podobnikom.

Janša razlagal o majhnosti Slovenije in poznanstvu med elitami Ameriški predstavniki so tudi pisali povzetke srečanj oz. kosil z nekaterimi slovenskimi politiki. Nekdanji premier Janez Janša je na kosilu z ameriškim veleposlanikom razlagal, da je Slovenija majhna država, kjer se vsi poznajo med seboj, še posebej med elitami.

Vloga Janševe vlade pri menjavi v upravi in uredništvu Dela Ena izmed depeš Wikileaksa je namenjena tudi vpletenosti politike v menjave v upravi in uredništvu časnika Delo. Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru z namestnico ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman priznal, da so si nekateri iz vlade prizadevali izbrati prijateljskega urednika časopisa Delo, da pa to nista bila on sam ali Janša. Vendar pa so tisti, ki so si prizadevali, tudi uspeli nastaviti generalnega direktorja in odgovornega urednika.

Tema sestanka med Colemanovo in Ruplom so sicer bile obtožbe o političnih pritiskih na slovenske novinarje, sestanek pa je predlagal Rupel. Te obtožbe je tedanji zunanji minister zanikal, ob tem pa pojasnil, da slovenski novinarji pišejo "v izjemno kritičnem tonu, kar dokazuje, da vlada nikakor ne izvaja pritiska". Obtožbe pa je označil za politično motivirane.

Colemanova je dejala, da je ameriško veleposlaništvo zaskrbljeno zaradi novinarske svobode v Sloveniji ter da bodo to omenili tudi v poročilu o človekovih pravicah.

Sodelovanje med Drnovškom in Janšo Marca 2005 se je Robertson sestal tudi s tedanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom. Slednji je po zapiskih Robertsona ocenil, da Janša dela dobro in da je prvih 100 dni nove vlade potekalo dobro.

Drnovšek je bil zadovoljen s sodelovanjem z Janšo, sestajala sta se enkrat tedensko. Slednje je Robertson označil kot paradoks, saj je bilo sodelovanje med Janšo ter Drnovškom tesnejše kot pa sodelovanje z Janševim predhodnikom na mestu predsednika vlade Tonetom Ropom. Slednji je bil namreč Drnovškov izbor za predsednika vlade, potem ko se je Drnovšek temu mestu odpovedal zaradi predsedniških volitev. V depeši je tudi razkrito, da je Drnovšek Ropa označil za "nestrpnega človeka". Ob tem ga je označil za prešibkega.

Jankovića je dobro imeti na očeh Robertson se je leta 2007 na kosilu sestal tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Čeprav je Janković Robertsonu zatrjeval, da ni politik, ga je nekdanji veleposlanik označil za osebo, ki jo je dobro imeti na očeh. Janković ima po Robertsonovih ocenah občutek za ljudi. Tako lahko za Jankovića pričakujemo, da bo v prihodnosti igral pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru, je še zapisal Robertson.