Vse Borutove fronte ...

Čeprav roko na srce, tega sploh ne pokaže. Za prešerno in prepričljivo masko odločnosti pa se zagotovo skriva negotovost in skrb. Pahorjeve težave … Kako se ne bi? Prvemu ministru se je znova "zgodil" finančni minister France Križanič, mukotrpno išče najbolj primerne ministrske kandidate za nova ministra za zdravje in kmetijstvo, tožilska zgodba z Brezigarjevo mu para živce zaradi koalicijskih trenj, konferenca o Zahodnem Balkanu pa se mu počasi izmika. Za povrh pa mu je uradni Bruselj še požugal z okoljsko tožbo zaradi kakovosti zraka, ki je pri nas zlasti v velikih mestih, v Ljubljani še posebej, zelo onesnažen. Nič kaj prijetno, še manj lahko za slovenskega premiera. Pahor je v tem tednu očitno doživel svojo streznitev.

Križanič ima podporo, Marušič ne! Uporni in vztrajni finančni minister se, kot kaže, ne namerava odpovedati svojemu sodelavcu, nekdanjemu pripadniku zloglasne tajne politične policije, ki je strpala v zapor tudi Janeza Janšo. Premier očitno tudi vse bolj napenja lok, ko ministru daje vedeti, da vsakdo izbira sodelavce, tudi sam premier! Zato se kaj lahko zgodi, da malce nerodnemu ministru, "ki bolje dela, kot govori", dokončno spodrsne in bo premier moral tudi zanj začeti iskati naslednika. Čeprav drži, da ima finančni minister precejšno oporo v nekaterih vplivnih krogih največje koalicijske stranke. Za razliko od kandidata za novega ministra za zdravje Dorijana Marušiča, ki naj bi ga podpirala odhajajoči minister pa premier, ne pa tudi "pomembneži" v stranki.

Ima pa Borut Pahor, razumljivo, najširšo podporo v SD-ju glede tožilske afere. Kakršnakoli že bo odločitev, stranka stoji za svojim predsednikom in premierom. Zato je najverjetnejši izid spora Zalar-Brezigarjeva, da bosta oba ostala, čeprav zlasti pravosodni minister s cmokom v grlu, tako kot tudi prvaka LDS-a in Zaresa, ki vztrajno ponavljata, da v primeru generalne državne tožilke nikakor ne gre za koalicijsko krizo, ampak za samo institucijo javnega tožilstva, ki mora biti neodvisna in avtonomna pri svojem delu. Bo torej Pahor z odločitvijo o Brezigarjevi "manifestiral" svojo odločnost in pokazal, kdo je šef v vladni palači? Zagotovo! Kot tudi drži, da vladna koalicija nikakor ne bo padla, pa če si v opoziciji to še tako pobožno želijo. Predčasne volitve ali tehnična vlada koalicijskim partnericam nikakor ne diši!

Bo konferenca o Zahodnem Balkanu Pahorjev poraz? Je pa seveda "Pahorjev" uspeh v tožilski zgodbi precej klavrno nadomestilo za konferenco o Zahodnem Balkanu, ki naj bi se jutri začela na Brdu pri Kranju. Pahor, kljub številnim poskusom, "urgentnim" letom v Beograd, Bruselj in Prištino ni mogel rešiti tako želenega balkanskega vrha z vrhunsko udeležbo vseh voditeljev. Čeprav si je še tako želel! Beograd in Priština sta geografsko res da poleg, politično pa že zelo, zelo daleč stran. Zato je bila košarica srbskega predsednika pričakovana! Kar pa ni nič novega. In tega bi se moral Pahor, kljub dobronamernosti, da bi za mizo posedel voditelje vseh držav Zahodnega Balkana, začeti zavedati. Če torej "misija nemogoče" ne bo uspela, je to njegov osebni poraz, ki je precej bolj boleč, kot je za LDS in Zares boleče, če generalna državna tožilka še leto dni, do izteka mandata, ostaja prva tožilka v državi …