Četrtek, 30. 1. 2014, 14.40
9 let
Vsak dan zaradi kajenja umre skoraj deset Slovencev

Bolezni, ki so posledica kajenja, so preprečljive in nepotrebne, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dejstvo je namreč, da vsak teden zaradi kajenja umreta dva prebivalca Slovenije, ki sta stara od 30 do 44 let. Vsak četrti pa umre pred 60. letom starosti.
Kakšne so statistike? Kadi vsak četrti Slovenec, star od 15 do 64 let. Skrb vzbujajoče je, da kadi vsak peti 15-letnik, kar 70 odstotkov kadilcev začne redno kaditi že pred 19. letom starosti. V zadnjih letih se delež kadilcev ne zmanjšuje, veča pa se delež kadilk med ženskami in dekleti, delež kadilcev med moškimi in fanti pa se ne spreminja, navaja Helena Koprivnikar z NIJZ.
"Uspešna pomoč pri opuščanju kajenja vsebuje vrsto ukrepov, vedenjsko in farmakološko zdravljenje z izobraževanjem, kratkimi posveti in nasveti, intenzivno podporo, tudi v obliki telefonskih linij, na katere se kadilci lahko obrnejo po pomoč in podporo, predpisovanjem preparatov in drugim, kar lahko pomaga posamezniku in populaciji kot celoti," pojasnjuje Tomaž Čakš z NIJZ.
Bistveno pa je, da se kadilec zavestno odloči, da bo prenehal kaditi, prav tako pa ne razmišlja le o prenehanju kajenja, ampak o celoviti spremembi v smeri bolj zdravega načina življenja.
"Vpliv kajenja je nesporno dokazan pri različnih vrstah rakov, boleznih srca in ožilja ter kronični obstruktivni pljučni bolezni, težavah z zanositvijo in impotenco. Med 'kadilske rake' prištevamo raka pljuč, grla, požiralnika, ustne votline, trebušne slinavke, ledvic, vratu maternice in sečnega mehurja," pojasnjuje Čakš.
Slovenija na tem področju zaostaja, zato delež kadilcev ostaja relativno visok. Pri nas je še vedno dovoljeno oglaševanje blagovnih znamk tobačnih izdelkov na vseh prodajnih mestih, pojasnjuje Ivanuša, ki je sicer prepričan, da so tobačni izdelki v Sloveniji prepoceni.