Volivci niso potrdili dveh pokrajin

Volilna udeležba je bila po podatkih DVK 10,94 odstotka. V predvideni Celjski pokrajini je 61,84 odstotkov volilnih upravičencev glasovalo za pokrajino, 38,16 odstotka pa proti. Podoben rezultat je bil tudi v predvideni Dolenjsko-Belokranjski pokrajini, kjer je za pokrajino glasovalo 66,04 odstotka, proti pa 33,96 odstotka volivcev. Na Gorenjskem se je za pokrajino opredelilo 64 odstotkov, proti pa je bilo 36 odstotkov volivcev. Na Goriškem so se poleg pokrajine odločali tudi o imenu, za pokrajino jih je bilo 61,05 odstotka, proti pa 38,95 odstotka volivcev. Ime Goriška podpira 43,4 odstotka, proti pa je 56,6 odstotka volivcev. Za ime Severnoprimorska se je izreklo 61,07 odstotka, proti pa 38,93 odstotka volivcev.

Na Koroškem je za pokrajino glasovalo 85,25 odstotka, proti pa 14,75 odstotka volilnih upravičencev. Podobno podporo ima Posavska pokrajina, kjer je za pokrajino glasovalo 80,52 odstotka, proti 19,48 odstotka volivcev. V Pomurski (Prekmursko-prleški) pokrajini je 61,81 odstotkov udeležencev glasovalo za pokrajino, 38,19 odstotkov pa proti. V tej predvideni pokrajini so se volivci izrekali tudi o imenu pokrajine. Za ime Pomurska je glasovalo 62,14 odstotka, proti pa 37,86 odstotka volivcev. Za ime Prekmursko-prleška je bilo 46,33 odstotka volivcev, proti pa 53,67 odstotka.

Podobno je v predvideni Vzhodnoštajerski (Ptujsko-ormoški) pokrajini 67,87 odstotka volivcev glasovala za pokrajino, proti pa 32,13 odstotka volivcev. Ime Vzhodnoštajerska je podprlo 61,64 odstotka, proti pa je bilo 38,36 odstotka volivcev. Nasprotno pa je bilo za ime Ptujsko-ormoška 55,69 odstotkov, proti pa 44,31 odstotka volivcev. V Savinjsko-Šaleški pokrajini je 70,14 odstotka glasoval za, 29,86 odstotka volivcev pa proti.

Predvideno Mariborsko (Osrednještajersko) pokrajino je podprlo 52,51 odstotka, nasprotovalo pa 47,49 odstotka volivcev. Ime Mariborska je podprlo 41,85 odstotka, proti pa 58,15 odstotka volivcev. Volivci so se večinsko izrekli za ime Osrednještajerska, saj jih je zanj glasovalo 50,91 odstotka, proti pa 49,09 odstotka volivcev. 61,01 odstotka volivcev je za Mestno občino Ljubljana kot posebno pokrajino, 38,99 pa proti.

Proti predlagani pokrajini so se izrekli volivci v t.i. Osrednjeslovenski pokrajini, kjer jih 38,36 odstotka glasovalo za, proti pa 61,64 odstotka volivcev, ter v predvideni Obalno-kraški (Južnoprimorski pokrajini), kjer je za pokrajino glasovalo 49,10 odstotka, proti pa 50,90 odstotka volivcev. V tej predvideni pokrajini so se volivci odločali tudi o imenu predlagane pokrajine. Za ime Obalno-kraška se je izreklo 39,46 odstotka, proti pa 60,54 odstotka volivcev, za ime Južnoprimorska pa je glasovalo 47,87 odstotka, proti 52,13 odstotka volivcev.

Janša: Še posebej sem vesel izida v Ljubljani Prvi podatki kažejo, da so volivke in volivci v velikanski večini podprli predlog pokrajin, je v komentarju izidov referenduma dejal Janez Janša. Premier je še posebej vesel izida v Ljubljani, kjer je večina podprla predlog, da Ljubljana dobi status pokrajine. Glede volilne udeležbe pa je dejal, da odločajo tisti, ki na referendum pridejo.

Po besedah premiera podrobnejše analize neuradnih izidov kažejo, da se je najvišja "pokrajinska identiteta" izrazila v tistih prihodnjih pokrajinah, ki jim nekateri najbolj nasprotujejo, to so Koroška, Posavje, Vzhodna Štajerska, Savinjsko-šaleška in nekatere druge. "Pri teh je ta pokrajinska pripadnost najmočnejša, kar je pomemben dejavnik pri regionalizaciji," je dejal.

Premier napovedal delitev Osrednjeslovenske pokrajine Kot je pojasnill, bo vlada zdaj izide podrobneje analizirala, "še posebej na ljubljanskem področju", nato pa bo pripravila posodobljen zemljevid pokrajin. "Glede na to, da je zagotovo v vsaj desetih izmed 13 predlogov pokrajin podpora predlogu velika, bo to relativno enostavno. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da smo takšen predlog sposobni pripraviti v nekaj dneh in ga poslati v parlamentarno proceduro," je dejal Janša. Ob tem je tudi napovedal, da bo Osrednjeslovenska pokrajina, ki na referendumu ni dobila podpore, v novem posodobljenem zemljevidu razdeljena v dve pokrajini, kar je tudi predlog tamkajšnjih občin.

Žagar verjame, da se bo po referendumu lažje osredotočiti na vsebino Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar pa je po referendumu ocenil, da so najvišji rezultati v tistih okoljih, ki iz razvojnega vidika najbolj potrebujejo pokrajine oz. najbolj občutijo manko pokrajin. "Verjamem, da se bo mogoče po tem referendumu bistveno lažje osredotočiti na vsebinski del," je pojasnil minister.

Janša: Jankovićev poziv je brezpredmeten Poziv Zorana Jankovića, naj zaradi nizke volilne udeležbe odstopi s položaja, pa je predsednik vlade komentiral z besedami, da je Jankovića srečal danes dopoldne, ko so polagali temeljni kamen za pravoslavni pastoralni center v Ljubljani. "Očitno je bil tudi zaradi tega malo dobre volje in govori takšne stvari," je dejal. Po njegovem je sicer takšen poziv brezpredmeten, saj so za jesen razpisane volitve.

Janković po referendumu pozval Janšo k odstopu Ljubljanski župan Zoran Janković je namreč po referendumu premiera Janšo pozval, naj s 1. julijem, po koncu slovenskega predsedovanja EU, odstopi in do volitev vodi tehnično vlado. Po Jankovićevih besedah je predsednik vlade "vrgel stran štiri milijone evrov", ki bi jih lahko veliko bolj koristno porabil v druge namene. "Današnji referendum, ki si ga je res po nepotrebnem privoščil samo za volilno kampanjo, kaže na resnost njegovega delovanja," je poudaril Janković

Bajuk: Janković naj razmisli, če je za demokratično družbo Predsednik NSi Andrej Bajuk je glede izjave ljubljanskega župana odgovoril, da bi moral Janković premisliti, kaj pomeni to, da nekdo v demokratični družbi poziva k bojkotu. "On sam mora premisliti, ali je za demokratično družbo ali ne," je dejal. Na vprašanje, kako komentira prve neuradne izide, pa je odgovoril, da bo zadovoljen z vsakim izidom. Kot je dejal, so zato tudi podprli referendum, saj menijo, da mora vlada prisluhniti ljudem. Nizko volilno udeležbo pripisuje naravi posvetovalnega referenduma.

Šrot: Tisti, ki na referendum ne grejo, prepustijo odločitev tistim, ki se ga udeležijo Očitno je, da so se ljudje odločili za pokrajine, je izide pokrajinskega referenduma komentiral predsednik SLS Bojan Šrot. Po njegovem mnenju tisti, ki na volitve ali referendum ne grejo, prepustijo odločitev tistim, ki se jih udeležijo. Osebno je Šrot sicer nad nizko udeležbo na referendumu razočaran. Prav tako pa je bil razočaran nad tem, da so nekateri vnaprej pozivali k bojkotu referenduma, ki je po njegovo vendarle izraz demokracije. "Nerazumljivo je, da to nekdo dela po 17 letih demokracije," je povedal Šrot.

Pahor: Koalicija ne bi smela hiteti z zakonodajo Podpredsednik SDS Milan Zver je dejal, da referendum o pokrajinah ne glede na udeležbo velja, saj so na njem imeli vsi možnost odločati. Napovedal je, da bodo v vladi voljo volivcev spoštovali. Za predsednika SD Boruta Pahorja je rezultat signal vladi, da je bila odločitev napačna, zato koalicija ne bi smela hiteti z zakonodajo.

Vlada si ni zaslužila, da je bila kaznovana z nizko udeležbo za vse, kar je dobrega storila za napredek pri pripravi pokrajinske zakonodaje, je dejal predsednik SD Borut Pahor. "S to zares veliko napako je vlada naredila več škode kot koristi temu projektu," meni Pahor.

Jelinčič: Državljani nočejo, da bi se Slovenija delila Volivci so z nizko volilno udeležbo pokazali, da so proti pokrajinam in prav je tako, je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič. "Državljani nočejo, da bi se Slovenija delila, temveč želijo razvoj na drugačen način. Rezultat je "klofuta organizatorjem referenduma," meni. Po njegovem pokrajin ne bo. Predsednik SNS meni, da pet odstotkov slovenske populacije ne more odločati o tem, kaj se bo v državi dogajalo. "Ljudje so pokazali, da so proti in prav je tako. Zgodbo o pokrajinah je treba enkrat za vselej zakopati," je prepričan.

Golobič: Ta referendum je bil predvolilna politična igrica Po besedah predsednika Zaresa Gregorja Golobiča so današnji rezultati dvoumni, ne pa tudi sporočilo. "Sporočilo je nedvoumno v smislu, da gre pri pokrajinah za tako resno vprašanje, da ga ni mogoče prepustiti političnim igricam. Ta referendum je bil predvolilna politična igrica," je ocenil Golobič.

Kresalova: Nizka volilna udeležba pomembna lekcija vladi V LDS nizko volilno udeležbo na pokrajinskem referendumu ocenjujejo kot "izjemno pomembno lekcijo tej vladi", je po neuradnih rezultatih referenduma zapisala predsednica LDS Katarina Kresal. "Za ceno lastnega uspeha na volitvah je bila vladajoča koalicija pripravljena ogroziti uspeh Slovenije v prihodnje. Tega ji javnost jeseni ne bo oprostila."

Peče: Izid referenduma kaže na nezaupnico vladi Predsednik stranke Lipa Sašo Peče je dejal, da izid in udeležba na referendumu nakazujeta na jasno nezaupnico vladi Republike Slovenije, da smo "Slovenci jasno povedali, da se s tako neumnimi referendumi ne more z nami igrati nihče, in da je bil ta referendum izključno metanje denarja skozi okno".