Vlada želi bankam ohraniti možnost podaljšanja posojil

Tako je po seji vlade povedal premier Borut Pahor.

Medtem ko je vlada v predlogu novele zakona o jamstveni shemi predvidela, da se lahko banke, ki sodelujejo v jamstveni shemi, kljub prepovedi kreditiranja in podaljševanja kreditov za menedžerske odkupe izjemoma in ob soglasju nadzornega sveta odločijo za izdajo oz. podaljšanje kredita, če bi se s tem preprečila znatna škoda banki, pa je matični odbor DZ za finance to izjemo na predlog SDS iz osnutka zakona črtal.

Odločali bodo v torek

DZ bo predlog novele zakona obravnaval na plenarni seji v torek. Ob tem bodo imeli poslanci in poslanke na mizi tudi dopolnilo poslanskih skupin koalicijskih strank, s katerim se ponovno uvaja omenjeno izjemo. Ob tem mora soglasje nadzornega sveta temeljiti na oceni o ekonomski upravičenosti obnovitve konkretnega posojila.

Pahor: Kreditiranje je namenjeno podjetjem, ne lastnikom Vlada ima pri tem po Pahorjevih besedah jasno usmeritev, da naj kreditiranje podjetij ne bo namenjeno "za interese tistih, ki so se lastniško konsolidirali", ampak podjetjem, njihovemu poslovanju, ustvarjanju dobička in s tem ohranjanju delovnih mest ter njihovi konkurenčnosti. Zato so se odločili za diskrecijsko pravico, je dejal premier.

Pahor: Jamstvena shema mora biti privlačna

Pahor si želi, da bi bila jamstvena shema privlačna za finančne ustanove. Temu je bil namenjen tudi sredin sestanek z bančniki. Sestanek s predstavniki finančnih ustanov ni bil naključen, je dejal in pojasnil, da je bil namenjen temu, da ugotovijo, ali so kakšni zadržki, da finančne ustanove ne bi želele vstopiti v jamstveno shemo.

Po Pahorjevih besedah bi bilo slabo, če v banke v shemo ne bi želele vstopiti. Diskrecijska pravica nadzornih svetov bank, če bi se odločili "drugače, kot sicer navaja duh zakona, je ta hip edina prava rešitev", je dejal.

Vizjak: Dvoličnost koalicije pri jamstveni shemi

Poslanec SDS Andrej Vizjak je opozoril na "dvoličnost koalicije". Potem ko je odbor DZ za finance iz vladnega predloga novele zakona o jamstveni shemi RS izločil izjeme, pod katerimi lahko banke obnovijo menedžerska posojila, so poslanske skupine koalicije za obravnavo na plenarni seji DZ vložile dopolnilo, ki to možnost v osnutek zakona vrača.

Vizjak je spomnil, da je odbor DZ za finance in monetarno politiko prejšnji teden sprejel dopolnilo poslanske skupine SDS, ki preprečuje, da bi država v okviru zakona o jamstveni shemi dajala poroštva za posojila, katerih namen je bil odkupovati delnice gospodarskih družb s strani članov poslovodstev. Vlada je namreč v predlogu novele zakona predvidela, da je mogoče pod določenimi pogoji dajati državna poroštva tudi za reprogramiranje menedžerskih posojil.

Vizjak: Koalicija uvaja možnost tajkunskih posojil z državnim poroštvom Vendar pa so štiri koalicijske poslanske skupine v sredo k predlogu novele zakona o jamstveni shemi vložile dopolnilo, ki po Vizjakovih besedah dobesedno uvaja možnost reprograma t.i. tajkunskih posojil in za to daje državno poroštvo. Država bo torej dala poroštvo za najetje kreditov, ki jih menedžerji uporabljajo za odkupe podjetij, je opozoril.

"To je eklatantna dvoličnost vladajočih"

Vizjak ne razume, kako so lahko zaradi reprograma enega od takšnih posojil razrešili predsednika uprave NLB, hkrati pa se daje možnost državnih poroštev za njihovo reprogramiranje. "To je eklatantna dvoličnost vladajočih, na katero želimo opozoriti v opoziciji," je dejal.

Namesto tega naj država preuči pravne možnosti, kako priti do premoženja, za katero je bilo najeto posojilo, ki ga t.i. tajkun ne more odplačevati, je predlagal Vizjak.

Gaspari: Opozicija naj našteje konkretne inkriminirane posle

Vlada meni, da je to razumen ukrep, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. "Bilo pa bi dobrodošlo, če bi opozicija konkretno naštela posle, za katere menijo, da so inkriminirani, in se jih lahko vključi v zakon," je v odzivu na Vizjakove izjave dejal Gaspari.

Ob tem je Gaspari razkril, da so nameravali delež KBC v NLB prodati tako, da bi kupec delnice NLB zastavil za kredit, s katerimi bi jih kupil. Načrta niso izvedli, ker je očitno zmanjšalo časa, je dejal. Prav tako so nakup Slovenske industrije jekla s strani ruskega kupca financirale slovenske banke, do vrste nejasnosti je prišlo tudi pri prodaji NKBM institucionalnim vlagateljem, je še dejal.

Banka Slovenije ima dve obveznici propadlega Lehman Brothersa Vizjak, ki je tudi predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ, je še povedal, da je Banka Slovenije komisijo obvestila o lastništvu dveh obveznic propadle ameriške investicije banke Lehman Brothers v višini 38 milijonov evrov. Očitno sta bili kupljeni v času, ko je bil guverner Banke Slovenije sedanji minister za razvoj in evropske zadeve, je dejal.

Gaspari: Zaradi obveznic za varčevalce ne bo posledic Minister Gaspari se glede tega dejal, da iz tega naslova ne bo nobenih posledic za varčevalce v Sloveniji. Banka Slovenije ima namreč velike rezerve, ki jih je oblikovala v preteklosti, je dejal.