Vlada za seznanitev DZ z resolucijo o totalitarizmu

Seznani naj se na način, kot je bila dosedanja praksa pri seznanitvi z vsebinami resolucij, ki jih zakonodajnim telesom držav članic EU uradno posreduje Evropski parlament, piše v gradivu s seje vlade. Kot piše v gradivu, je treba upoštevati pravna in politična razmerje med obema institucijama, kakor tudi dosedanjo prakso DZ tako v zvezi z ostalimi resolucijami Evropskega parlamenta kot tudi glede resolucij drugih mednarodnih organizacij in njihovih institucij. Vlada: Obsojamo vse oblike nasilja Sprejemanje resolucije DZ v podporo konkretni resoluciji Evropskega parlamenta bi namreč ostale resolucije Evropskega parlamenta avtomatično postavilo v neenak položaj in tako med njimi brez vnaprej postavljenega merila vzpostavljajo hierarhijo po pomembnosti, zatrjuje vlada. Vlada tudi poudarja, da obsoja vse oblike nasilja, kakršnokoli kratenje človekovega dostojanstva ter temeljnih pravic in svoboščin. Po njenem mnenju je najprimernejši odziv na omenjeno resolucijo prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, načela pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami in spoštovanjem vseh žrtev totalitarizmov, avtoritarnih režimov ali množičnih kršitev človekovih pravic.

"V kolikor bi DZ ocenil, da je potrebna opredelitev glede tega vprašanja, bi bil po mnenju vlade primernejši sprejem samostojne resolucije oz. resolucij, ki bi vsebinsko obravnavale pomembna vprašanja naše polpretekle zgodovine," piše v gradivu vlade. Ob tem vlada meni, da bi tudi dokončanje že načrtovanih državnozborskih postopkov sprejemanja sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih lahko predstavljalo učinkovito reagiranje na konkretna vprašanja iz resolucije evropskega parlamenta.

Spomnimo: Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je v DZ podala pobudo za sprejem resolucije o podpori omenjeni resoluciji Evropskega parlamenta. Po mnenju predlagateljev bo DZ s podporo resoluciji izrazil spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov, s čimer se bi Slovenija pridružila skupnim prizadevanjem in pozivom, ki so izraženi v Resoluciji.

S podporo resoluciji, tako predlagatelji, bi bila tudi vlada pozvana, da sledi priporočilom resolucije Evropskega parlamenta. Skupina poslank in poslancev tudi predlaga, da naj vlada na osnovi priporočila Evropskega parlamenta razglasi 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, še piše v gradivu vlade.