Sreda,
24. 12. 2008,
15.11

Osveženo pred

9 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 24. 12. 2008, 15.11

9 let, 3 mesece

Vlada sprejela predlog subvencioniranja krajšega delovnika

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Vlada je sprejela predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa.

S tem zakonom želi vlada po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika pomagati podjetjem, ki so zaradi svetovne finančne in gospodarske krize v najtežjem položaju in jim že primanjkuje naročil. Subvencije za največ šest mesecev Za subvencije za delno sofinanciranje plač bodo lahko zaprosile gospodarske družbe in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce. Prejele jih bodo lahko za največ šest mesecev, v tem času pa ne bodo smele odpuščati delavcev. Poleg tega za poslovno leto, v katerem bodo prejemale subvencije, ne bodo smele izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta.

60 ali 120 evrov na delavca Podjetje, ki bo delovni čas skrajšalo z veljavnih 40 na 36 ur tedensko, bo upravičeno do subvencije v višini 60 evrov na delavca mesečno, še dodatnih 60 evrov na delavca mesečno pa bo prejelo v primeru, da bo z reprezentativnimi sindikati sklenilo dogovor o zagotavljanju dela 32 ur na teden.

230 milijonov za 250.000 delavcev Za izvajanje zakona bo vlada potrebovala 230 milijonov evrov, kar po Svetlikovih besedah zadošča za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za 250.000 delavcev. Vloge za subvencije bo mogoče vložiti do konca septembra 2009.

Zanimanje izrazilo že več podjetji Zanimanje za subvencioniranje polnega delovnega časa, ki ga je vlada predlagala v okviru 800 milijonov evrov vrednega paketa ukrepov za blažitev posledic finančne krize, so že izrazila številna podjetja. Kot je povedal Svetlik, gre predvsem za podjetja iz avtomobilske, elektro in kovinske industrije.

Status delavcev bo ostal nespremenjen Delovnopravni status zaposlenih se s tem ne bo spremenil - ostali bodo zaposleni za polni delovni čas, po drugi strani pa se bodo zmanjšali stroški delodajalcev za izplačilo plač v času krize.

Družbo Mura podpira celotno Pomurje

Družba Mura, v kateri je 3600 zaposlenih, in njeno vodstvo imata podporo celotnega Pomurja, to je sporočilo županov in poslancev, ki so se v Murski Soboti sestali s predsednikom Murine uprave Francem Hubrom. Za preprečitev črnih scenarijev oziroma rešitev največjega podjetja v pokrajini so sprejeli šest sklepov.

Pripravljeni izgubiti do 20 odstokov kupcev Kot je po srečanju na novinarski konferenci povedal Huber, je predstavil ne samo podatke o poslovanju, pač pa tudi širši pomen podjetja za okolje, predvsem pa, kaj pomeni uresničitev različnih scenarijev. Scenariji so pripravljeni za čas, ki ne predvideva krize, do tistega, po katerem bi izgubili od 15 do 20 odstotkov kupcev, kar predvidevajo tudi zadnje napovedi, pa do skrajnega ,če bi odpovedal sodelovanje glavni kupec, na katerega odpade kar 40 odstotkov Murine proizvodnje.

Prihodnje leto 600 zaposlenih manj Na vprašanje, kaj bo z odpuščanjem, je Huber odgovoril, da so letos zmanjšali število zaposlenih za 350, kar je podobno kot v prejšnjih letih, za prihodnje leto pa je predvideno, da jih bo 600 manj, pri čemer še ni upoštevana prihajajoča kriza. Scenarij zaposlovanja oziroma odpuščanja bo potrdil nadzorni svet, za zdaj imajo potrjena naročila za delo do 20. marca, posli za naprej pa se bodo sklepali januarja, je še povedal predsednik Murine uprave.

Župan soboške občine Anton Štihec je predstavil šest sklepov, v katerih poudarjajo, da v Muri ne smejo dopustiti najslabših scenarijev in da ji bodo stali ob strani, državo pa pozivajo, da se aktivneje vključi v lastniško strukturo, saj bodo ob odpuščanju delavci prišli na njena pleča.

V Muri je zaposlenih čez 23 odstotkov vseh zaposlenih v pokrajini Pomurje.

Vlada načrtuje skrajšanje plačilnih rokov države

Vlada je ministrstvu za finance naložila, da novelira pravilnik, s katerim se določajo plačilni roki države. Kot je povedal premier Borut Pahor, bo država svoje obveznosti po novem plačevala v roku največ 30 dni.

Pahor, ki je izrazil pričakovanje, da bo finančno ministrstvo pravilnik noveliralo čim prej, je še napovedal, da bo vlada v kratkem sprejela tudi paket varčevalnih ukrepov države. "Želimo zmanjšati strošek države v bruto domačem proizvodu, na ta način bomo na najboljši način pripomogli k razbremenitvi gospodarstva," je dejal.