Vizija Ljubljane 2025

Po besedah ljubljanskega podžupana Janeza Koželja so projekti vredni vsaj tri milijarde evrov. Največji strateški pomen pa Koželj pripisuje poglobitvi železnice z gradnjo potniškega centra in logističnega terminala ter gradnji treh hidroelektrarn na Savi s športno-rekreacijskim parkom in črnuškim jezerom.

Mozaistična samopodoba mesta Namen vizije je po Koželjevih besedah izoblikovati mozaično samopodobo mesta, ki bi jo sprejeli meščani, podjetniki, civilna družba in vse družbene kategorije. Vizija naj bi bila dogovor med mestno upravo in prebivalci mesta, kako mesto urejati ne le v enem mandatu, ampak ustvariti skupno podobo, ki bi trajala skozi več mandatov.

Vizija pomaga pri gospodarskem razvoju

Poleg motivacijskega namena vizija odkrije, kaj so prednosti Ljubljane v odnosu do konkurenčnih mest, kaj je tisto, kar je v Ljubljani posebnega in na kar se lahko stavi ne le pri trženju blagovne znamke mesta, ampak tudi pri oblikovanju njegove identitete v prihodnosti. Vizija ne pomaga samo pri izboljšanju življenja mesta in pri njegovi družbeni vsebini, ampak tudi pri njegovem gospodarskem razvoju.

»Bili smo tako pogumni, da smo vsakemu od 93 projektov, tudi če se bodo izvajali desetletja, dali tudi letnice, ki niso samo motivacijske, ampak so tudi napoved mogočih uresničitev,« je pojasnil Koželj in dodal, da je v tem posebnost in uporabna vrednost pri izoblikovanju strategije izvajanja.

Po Koželjevih besedah ima vizija dva nosilna projekta. Projekt treh hidroelektrarn na Savi, na katerega ni vezana samo potreba, da mesto preide na obnovljive vire in da poskuša poskrbeti za energetsko samooskrbo, ampak je nanj vezana tudi ureditev velikega regijskega savskega parka in velike vodne ureditve (črnuško jezero), na kateri bi se lahko razvili športi, kot sta jadranje in veslanje.

Poglobitev železnice

Drug velik strateški projekt pa je poglobitev železnice, saj je Ljubljana na stičišču dveh evropskih koridorjev, petega in desetega. Na ta projekt so vezani uresničitev trajnostnega prometa, ki bi rešil prometne zagate mesta, in tudi druge ureditve, kot je gradnja Potniškega centra Ljubljana in logističnega terminala v Zalogu.

Poglobitev železnice do leta 2020 Izvedba projekta poglobitve železnice je predvidena do leta 2020, gradnja hidroelektrarn Šentjakob, Ježica in Zalog pa do leta 2025. V letu 2009 naj bi bila med drugim zgrajena džamija in stadion v Stožicah, leta 2010 pa Potniški center Ljubljana ter nova skupna upravna stavba MOL in ljubljanske upravne enote. Leto kasneje naj bi bila na Gradu Bokalce urejena rezidenca predsednika republike ter Športni park Stanko Bloudek v Stožicah. V letu 2012 pa je predvidena ureditev nabrežij, mostov in rečnega pristanišča na Ljubljanici.

Do leta 2015 tudi nov klinični center in tramvaj Med projekti, uresničljivimi v letu 2015, sta tudi nov klinični center in tramvaj. Na MOL so se po Koželjevih besedah odločili, da je tramvaj učinkovito, udobno in prijazno javno prometno sredstvo, ki ga je mesto že imelo. Tramvaj bo najprej vozil po rumenih pasovih ob vpadnicah in po Koželjevih napovedih bodo s širitvami vpadnic začeli na relaciji Dunajska−Slovenska−Barjanska, kar je uresničljivo do leta 2015.

Ljubljana kot sonaravno mesto

Podžupan upa, da bo Ljubljana izgubila negativen sloves mesta, ki se krči in izgublja svoj življenjski slog. »Ljubljana naj bi se razvila v idealno mesto, postala naj bi sonaravno mesto in svetovljanska metropola vseh Slovencev,« je dejal Koželj.

Na podžupanovo pobudo so vizijo, ki jo je na različnih delavnicah in sestankih pripravilo 40 strokovnjakov s področja prostorskih in ekonomskih ved, javnosti predstavili na urbanistični razstavi Ljubljana 2025.