Predstavitev kandidata za notranjega ministra Gregorja Viranta je ustrezna. Tako sta odločila odbor za notranje zadeve ter odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo.
Člani odbora za notranje zadeve so v drugem poskusu – pri prvem glasovanju se je zgodila napaka – predlaganemu sklepu, da je bila predstavitev Gregorja Viranta ustrezna, namenili 10 glasov za in 5 proti. Na odboru za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo so člani sklep podprli s 14 glasovi za, 5 glasovalcev je bilo proti.
Virant v predstavitvi predstavil pet prioritet
V predstavitvi pred matičnima odboroma DZ-ja je Virant izpostavil prioritete, ki jih bo zasledoval kot minister: učinkovit boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, policija v službi državljanov, prijazna in učinkovita javna uprava, dogovor s sindikati o finančno vzdržni masi za plače. Tem je dodal še vrnitev e-uprave med najboljše v EU-ju in izboljšavo sistema javnega sektorja v smeri večje fleksibilnosti in menedžerske avtonomije.
Nujno je treba doseči dogovor o finančno vzdržni plačni masi
Kot najbolj akutno vprašanje na področju javnega sektorja je izpostavil vprašanje mase plač v javnem sektorju.
Virant se zavzema za dosego dogovora s sindikati javnega sektorja o finančni vzdržnosti mase za plače. Zato izpostavlja takojšen začetek socialnega dialoga in oblikovanje vladne pogajalske skupine in pri tem napoveduje koordinacijo na ministrski ravni. Virant se je med drugim zavezal, da ne bodo netili umetnih sporov med gospodarskim in javnim sektorjem.
Za prijazno in učinkovito javno upravo bo treba še naprej čistiti administrativne ovire
Na področju prijazne in učinkovite javne uprave je dejal, da bodo še naprej čistili administrativne ovire. Med drugim je izpostavil ponovno uveljavitev obveščanja državljanov o poteku dokumentov, na primer potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Kot je slikovito izpostavil, se bo zavzemal tudi za to, da se od urada do urada "sprehajajo" dokumenti in ne stranke. Prav tako se bo zavzemal za "striktno izvajanje načela molk je soglasje pri soglasjih h gradbenemu dovoljenju".
Na področju e-uprave si bo prizadeval še za njena nadaljnja izboljšanja, in sicer v smislu centralizacije kadrovskih, finančnih in infrastrukturnih virov in aplikacij, povečanju števila spletnih storitev, prenovi portala e-uprave, zlasti pa se bo zavzemal za vzpostavitev e-volitev.
Na področju gospodarskega kriminala in korupcije ne bo "svetih krav"
V zvezi s področjem gospodarskega kriminala in korupcije je poudaril, da tu ne bo nobenih izjem in svetih krav. Izpostavil je vlogo Nacionalnega preiskovalnega urada, ki mu je treba zagotoviti optimalne pogoje za delo, zato pa pričakuje rezultate tako po količini kot tudi ažurnosti in kakovosti preiskav. Pričakuje, da bodo te uspešno končane, in sicer z dobrim sodelovanjem s tožilstvom, ter bodo tako sledile obsodilne sodbe v primerih, ko bo krivda dokazana.
Policija naj nadzira varnostno problematične točke, ne pa tiste, kjer je največ kršitev
Na področju policije, ki naj bi bila v službi državljanov, je izpostavil njene kadrovske težave, saj se je število zaposlenih v zadnjih letih precej zmanjšalo. Ob tem pa je poudaril, da se bo z vstopom Hrvaške v EU prenesla schengenska meja in se bo tako zmanjšala obremenitev Slovenije. Pri plačah v policiji po Virantovem mnenju obstaja tudi strukturni problem, saj so nizko plačani zlasti mladi policisti. V zvezi s tem bo skušal s pristojnimi sindikati najti dogovor.
Po Virantovih besedah se bo kot minister trudil tudi za vzpostavitev elektronskega poslovanja policistov. Prav tako pa si bo prizadeval, da bi Slovenija dobila evropsko policijsko akademijo, ki bi imela sedež v Tacnu. Na področju javnih shodov je izpostavil, da so ti zakoniti in odraz ključnih ustavnih svoboščin, to je pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Udeležence je treba spoštovati brez iskanja zarot in političnih ozadij. Glede področja prometa se mu zdi, da se je treba predvsem zavedati, da je cilj poslanstva policije varnost, ne pa čim večje število kazni. Zato mora policija prioritetno nadzirati varnostno problematične točke, ne pa tiste, kjer je največ kršitev.
Spomnil je na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice
Na področju upravnih zadev pa je izpostavil področje izbrisanih, pri čemer je spomnil na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice in rok za pripravo zakona o odškodninski shemi, ki se izteče 26. junija letos. To delo namerava pospešiti, v njegovo pripravo pa se namerava tudi sam vsebinsko vključiti.
Poleg Gregorja Viranta so se pred matičnimi odbori DZ-ja doslej predstavili tudi kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport predstavil Jernej Pikalo, kandidat za ministra za kulturo Uroš Grilc, kandidat ministra za pravosodje Senko Pličanič, kandidat za ministra za obrambo Roman Jakiča in kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Vsi so uspešno prestali zaslišanja in prejeli podporo matičnih odborov.
Na matičnem odboru se bosta predstavila še kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana ter kandidata za ministra za zdravje Tomaža Gantarja.
Največ pozornosti bo usmerjene na kandidata za finančnega ministra
Najzahtevnejši del zaslišanj pa je pričakovati v torek, ko se bo pred odborom DZ predstavil kandidat za finančnega ministra Uroš Čufer. Tedaj bo zaslišan tudi kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor Igor Maher. V torek se bodo sicer predstavili še kandidatka za ministrico za zamejce in Slovence po svetu Tina Komel, za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec, ki vnovič kandidira za zunanjega ministra.
Lista kandidatov je bila v DZ vložena v četrtek, tik pred iztekom roka. Do zadnjega je bil neznanka kandidat za finančnega ministra, na katerega je iz opozicije že letelo nekaj pomislekov. Če pa bodo zaslišanja potekala brez zapletov in mandatarka ne bo izkoristila možnosti za zamenjavo katerega od kandidatov, bodo poslanci o kandidatni listi odločali v sredo, pred zaslišanji pa se bo o njih posvetovala tudi večina poslanskih skupin.
3
