Virant pripravljen sodnikom ponovno predstaviti plačno reformo

Minister je povedal, da bi bilo dobro, da bi se ponovno sestal s sodniki in jim predstavil novo plačno reformo, sodniki pa so njegov predlog že sprejeli. Del plače sodnikov je od uveljavitve novega plačnega sistema, ki je začel veljati 1. januarja, odvisen od delovne uspešnosti. Zato Virant kritike novega plačnega sistem v sodstvu razume kot kritike proti nagrajevanju boljšega dela in kot zavzemanje za "uravnilovko in komoditeto v sodstvu". "Denarja za plače je dovolj" Minister je zagotovil, da je denarja za stimulativne plače v sodstvu dovolj, vprašanje pa je, ali ga bo sodstvo sposobno učinkovito porabiti, kar je odvisno od sodnega managementa. Po podatkih ministrstva je bilo za sodniške plače leta 2005 v proračunu 88 milijonov evrov, letos pa 111 milijonov evrov. "Govorimo o več kot četrtinskem dvigu mase plač za sodnike," je dejal Virant.

Sodniki z daljšim stažem bodo dobili manj denarja

Z novim plačnim sistemom se dodatek za delovno dobo znižuje z 0,5 na 0,3 odstotka. Po ministrovih besedah zato, da se ta dodatek poenoti za celotno javno upravo, saj je bi ta dodatek za javne uslužbence nižji kot za funkcionarje. Znižanje bodo občutili predvsem sodniki z daljšo delovno dobo, je dejal Virant. Reforma pa bo prinesla postopen dvig plač mlajših sodnikov, predvsem okrajnih sodnikov začetnikov. Dvig bo postopen, ker se plačna nesorazmerja odpravljajo postopno do 1. julija 2009.

"Najmlajši sodniki bodo dobili 10 odstotkov več" Dvig osnovnih plač pri najmlajših okrajnih sodnikih bo približno 10-odstoten, pri tem pa po ministrovih besedah ni upoštevano polletno usklajevanje plač. "To pomeni večjo motivacijo za kandidiranje mladih sposobnih pravnikov za sodniško funkcijo na okrajnih sodiščih," je pojasnil Virant. Podobno velja tudi za okrožne sodnike s krajšo delovno dobo, ki se jim bo osnovna plača povišala za šest do osem odstotkov.

Ključni del sprememb je po Virantovih besedah v tem, da se bo sodnikom izplačeval del plače za delovno uspešnost, ki lahko znese do 16 odstotkov sodnikove osnovne plače, kar predstavlja na letni ravni dve osnovni plači. Merila za izplačevanje delovne uspešnosti so enaka merilom za napredovanje sodnikov, ki so že vrsto let določena v zakonu o sodniški službi, in se ne nanašajo samo na kvantiteto dela sodnika ampak tudi na kvaliteto njegovega dela. O dodeljevanju delovne uspešnosti bodo odločali predsedniki sodišč.

"Dva odstotka za uspešnost" Masa denarja za izplačilo delovne uspešnosti je omejena. Po ministrovih besedah sta na letni ravni za redno delovno uspešnost namenjena dva odstotka celotne mase sodniških plač. Zakon pa omogoča tudi dodatno stimulacijo do 20 odstotkov osnovne plače sodnika, če so na voljo sredstva iz naslova plačnih prihrankov. Kar se po Virantovih besedah zgodi v primeru nenadomeščanje sodnice na porodniškem dopustu ali v primeru nerealizirane zaposlitve, sredstva za te plače pa so že zagotovljene v masi sodniških plač.

Dodatna stimulacija pa je mogoča še po posebni pogodbi za vključitev v projekt odprave sodnih zaostankov. Skupaj lahko po Virantovih besedah dodatna stimulacija prinese do 50 odstotkov sodnikove osnovne plače. Teoretično lahko najboljši sodnik dobi dodatno tudi dve tretjini svoje osnovne plače. S 1. januarjem se bo že odpravila prva tretjina plačnega nesorazmerja. Kar po ministrovih besedah pomeni, da se del razlike med prevedenim plačnim razredom in ciljnim plačnim razredom - tistim, v katerega je sodnik uvrščen z novim plačnim sistemom - že odpravi.

"Dejansko izplačilo bo lahko višje" Virant je še pojasnil, da bo pri posameznih sodnikih z daljšo delovno dobo lahko obračunana sodniška plača nižja, vendar bo dejansko izplačilo višje. "Dobili bodo namreč izplačano razliko. Plačo pa bodo imeli zamrznjeno in se ne bo usklajevala z inflacijo, dokler se jim zneska ne bosta izravnala," je dejal minister.

Glede možnosti sodniške stavke je Virant dejal, "da bi bila ta trenutek vsaka oblika stavke, ali bele stavke, ali vsaka oblika zmanjševanja učinkovitosti, kvalitete in obsega dela popolnoma neupravičena, neutemeljena in nekorektna." "Nekorektna predvsem do davkoplačevalcev, ki plačujejo davke zato, da lahko sodniki dobivajo plače, in pričakujejo tudi kvalitetno storitev sodišč," je poudaril minister.

Sodniki so se pripravljeni srečati z Virantom

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je medtem povedala, da so se sodniki pripravljeni srečati z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom. Večina sodnikov se bo na odločbe pritožila, je dejala Roblekova in napovedala, da bodo sprožili tudi ustavni spor, če s pritožbami ne bodo uspeli.

V sodniškem društvu se bodo o nadaljnjih korakih pogovarjali 18. januarja. Predsednica društva je kot možnosti omenila protestno izjavo, protestni shod, belo stavko, med sodniki pa se govori tudi o strožjih ukrepih.

"Daljši je njihov delovni staž, bolj so prikrajšani"

Sodniki so dobili večinoma take odločbe o plači, v katerih se kaže, da so prikrajšani, je dejala Roblekova in dodala, da "so prikrajšanja tem večja, čim višje so sodniki in čim daljši delovni staž imajo". Na svojem primeru je Roblekova znižanje ponazorila s podatki, da je njena bruto plača okrožne sodnice z 19 let delovne dobe znašala 2796,85 evrov. Po 1. januarju je njena bruto plača 2513,76 evrov, 1. julija 2007 pa bo njena bruto plača znašala 2614,31 evrov.

Ker pa nameravajo sprožiti tudi ustavni spor, morajo sodniki v pritožbah zatrjevati vse kršitve, ki so bile storjene z individualno odločbo, je pojasnila Roblekova. Tako so sodniki v pritožbah navajali, da zakon o sistemu plač v javnem sektorju med drugim krši 2., 3., 25., 34., 125. in 133. člen ustave.

"Znižanje dodatka na delovno dobo se ni ustrezno nadomestilo"

Glede znižanja dodatka na delovno dobo je bilo ustavno sodišče po mnenju sodniškega društva jasno. "Reklo je sicer, da je takšna sprememba dopustna, če se to nadomesti iz drugih virov. Vendar tega nadomestila v odločbah oz. plačah ni, ampak se enostavno za celotno delovno dobo znižuje dodatek na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka," je dejala Roblekova.

Pravna pot do ustavnega spora je dolga. Sodniki se morajo zoper odločbo v osmih dneh pritožiti na sodni svet. Če njihovo pritožbo zavrne, se morajo v 30 dneh pritožiti na upravno sodišče in nato še na vrhovno sodišče. Če tudi na najvišjem sodišču pritožba ne uspe, lahko sodniki sprožijo ustavni spor, je pojasnila predsednica sodniškega društva. Dodala je, da lahko sicer že upravno ali pa vrhovno sodišče postopek prekine in zahteva oceno ustavnosti izpodbijanega zakona.