Predstavniki vlade in predstavniki sindikatov so parafirali tarifni del kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
Vodja vladne in vodja sindikalne pogajalske skupine Gregor Virant in Dušan Miščevič pa sta podpisala še dogovor o aktivnostih po prehodu na nov plačni sistem.
"To je pomemben korak pri uveljavljanju novega plačnega sistema"
Minister za javno upravo in vodja vladne pogajalske skupine Gregor Virant je ob parafiranju pogodbe dejal, da je to pomemben korak pri uveljavljanju novega plačnega sistema, ki se bo po pogodbi začel obračunavati s 1. majem, izplačevati pa, po ministrovi oceni, s 1. avgustom.
Dvig plač za 35.000 zaposlenih v javni upravi
Kot je dejal, pomeni to dvig plač za 35.000 zaposlenih v javni upravi. Sem sodijo uslužbenci državne uprave, brez Slovenske vojske, uslužbenci občinskih uprav in uslužbenci vseh pravosodnih organov, brez funkcionarjev. Kot je še zaključil, so s sindikatom naredili "razumen kompromis", ki pomeni dvig plač znotraj okvira državnih zmožnosti.
Plače se bodo dvignile v štirih korakih
Plače bi se tako, kot je pojasnil Virant, dvignile v štirih korakih. Prvi dvig bo 1. maja, drugi dvig 1. januarja 2009, tretji 1. julija 2009 in zadnji dvig 1. marca 2010.
Kaj dvig plač pomeni v praksi?
Minister Virant je ob tem navedel tudi nekaj primerov, kaj dvig plač pomeni v praksi. Referentu začetniku s srednješolsko izobrazbo bi se iz 756 evrov plača dvignila na 907 evrov. Referentu s 15 leti delovne dobe pa iz 914 na 1113 evrov. Policistu brez delovne dobe bi se iz 952 evrov plača dvignila na 1020 evrov, policistu s 30-letno delovno dobo, ki je napredoval za vse razrede pa iz 1472 na 1589 evrov. Inšpektorju bi se plača iz 1619 evrov dvignila na 1838 evrov. Vsi izračuni plač so tu podani v bruto zneskih.
V sindikatu niso še čisto zadovoljni
Vodja sindikalne pogajalske skupine Dušan Miščevič pa je po podpisu dogovora in parafiranju pogodbe povedal, da so po dolgih in napornih pogajanjih prišli do točke, ko se je bilo potrebno pragmatično odločiti. V sindikatu namreč niso še čisto zadovoljni, je pojasnil, saj obstaja odprt še problem pooblaščenih uradnih delavcev, kjer plačila niso določena sorazmerno z zahtevnostjo dela, problem plačne skupine J, poleg tega pa tudi v 6 in 7 tarifni skupini zadeve še niso zadovoljivo rešene.
"Zadeve je bolje zapreti v času te vlade"
Poudaril je, da so sindikati presodili, da je bolje "zadeve zapreti v času te vlade", saj lahko po volitvah pride druga vlada, ki bi imela drugačna pogajalska izhodišča in pogajanja bi se lahko zavlekla še za kakšno leto. Kljub temu so v sindikatu s pogajanji zadovoljni, saj jim je uspelo prvotno predlagano pogodbo dobro spremeniti.
Obe strani sta se dogovorili tudi, da po enem letu od uveljavitve novega plačnega sistema zadeve še enkrat preučita in odpravita morebitne napake. Kot je še pojasnil Miščevič, bi se tak plačni sistem potem lahko ohranil vsaj 15 do 20 let.
2
