Vidas: ERC ne prejudicira meje s Slovenijo

Direktor oddelka za pomorstvo in pomorsko pravo na norveškem inštitutu Fridtjof Nansen, Davor Vidas, je izjavil, da je ekološko-ribolovna cona (ERC) od slovenske obale oziroma osnovne črte oddaljena več kot 12 navtičnih milj in zaradi tega ni neposredno v zvezi z razmejitvijo med Slovenijo in Hrvaška, čeprav jo poskušajo tako prikazati.

"ERC je zunaj razmejitev teritorialnega morja"

"Razmejitev na morju med Hrvaško in Slovenijo je izključno razmejitev teritorialnega morja, območje ERC pa je zunaj tega," je še dejal Vidas in dodal, da to jasno izhaja iz določil Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu in geografske stvarnosti. Po njegovih besedah bi morali to razmejitev rešiti v duhu dogovora hrvaškega premiera Iva Sanaderja in predsednika slovenske vlade Janeza Janše na Bledu 26. avgusta lani, da naj bi spore glede razmejitve med Hrvaško in Slovenijo reševalo Meddržavno sodišče v Haagu.

Glede pravne obveznosti zapisnika s sestanka treh državnih sekretarjev 4. junija 2004 Vidas meni, da je za to vprašanje pristojna Konvencija ZN o morskem pravu, ker ta ne obvezuje samo Slovenije, Italije in Hrvaške, ampak vse članice EU.

Pravica do ERC temelji na Konvenciji o morskem pravu

"Pravica do gospodarskega območja (in ERC) temelji na tej konvenciji. Tudi če bi zapisnik (agreed minutes) sprejeli kot sporazum (agreement), velja, da morajo stranke konvencije o pravu morja uporabljati odredbe te konvencije," še meni Vidas.

Po njegovih besedah so v konvenciji o pomorskem pravu izrecno predpisani pogoji za izjeme kot tudi procedura. Po konvenciji je potrebno o nameri sklenitve sporazuma predhodno prek generalnega sekretarja ZN kot depozitarja konvencije obvestiti vse ostale stranke, kar danes pomeni 155 držav. Te procedure junija 2004 niso upoštevali, zato že zaradi tega besedilo zapisnika ostaja brez pravnega učinka, saj so vse vključene države stranke konvencije in tako dolžne konvencijo spoštovati.

"Varstvo morskega okolja in regulacija ribištva sta tudi cilja EU"

Cilj ne EU, ne jadranskih držav ni, da bi se izognili regulaciji ribištva in onemogočili varstvo morskega okolja, pač pa prav nasprotno, je še dejal Vidas, ki tudi meni, da obstajata dve vsebinski implikaciji glede ERC.

Prva je, da bi se glede načina izvajanja ERC morali končati dogovori s Hrvaško o konkretnih pogojih ribarjenja sosednjih držav EU na območju ERC v skladu s Konvencijo ZN o pomorskem pravu, to pa naj bi veljajo vse do vstopa Hrvaške v EU, druga pa je, da za izvajanje ekološke komponente ERC ni nobenih pravnih in vsebinskih ovir.

Juri vlado sprašuje o kritju škode ribičem zaradi ERC

Poslanec SD za zunanjo politiko Aurelio Juri pa je medtem na vlado naslovil poslansko vprašanje glede napovedanega povračila škode slovenskim ribičem zaradi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, ki jo Hrvaška od 1. januarja izvaja tudi za članice EU. Poslanca zanima, kdaj lahko pričakujemo polno zagotovilo vlade za kritje stroškov, če ladji izolskega podjetja Riba d.o.o., ki tradicionalno plujeta in ribarita na območju mednarodnih voda, ostaneta doma oz. ob njunem izplutju in morebitnih sankcijah s strani Hrvaške.