Poslanci so po razpravi sodeč večinoma naklonjeni predlogu zakona o šolski prehrani, ki ukinja 100-odstotno subvencijo prehrane dijakom in pravico razširja še na osnovnošolce.
Slednje podpirajo tudi v SDS, "a ne na račun dijakov", zato opozarjajo, da zakon jemlje obstoječe pravice. Koalicijski poslanci menijo, da je predlog pravičen in socialen.
"Pravičnejša porazdelitev stroškov za šolsko in dijaško prehrano"
Tako vlada kot predlagatelj zakona kot koalicijski poslanci zatrjujejo, da predlog zakona prinaša pravičnejšo porazdelitev bremena stroškov za šolsko in dijaško prehrano. Predlog je vzdržen, odgovoren, pravičen in socialen, ker zaščiti tiste, ki to bolj potrebujejo, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca.
SDS in SLS: Predlog bo prinesel razslojevanje
Ob tem poslanci opozicijskih SDS in SLS opozarjajo, da bo predlog prinesel razslojevanje učencev in dijakov. Subvencija se bo namreč določala glede na dohodek na družinskega člana, ob čemer opozarjajo na velikokrat nerealno ugotavljanje socialnega statusa.
Potrata: Upoštevana bo univerzalna subvencija
Majda Potrata (SD) je zavrnila očitke, da bodo s predlogom povzročili razslojevanje med učenci in dijaki, očitek je označila za zavajanje. S predlogom bo po njenih besedah upoštevana univerzalna subvencija v višini dveh tretjin cene obroka, za tiste, k prihajajo iz socialno šibkih družin, pa bo možna subvencija do polne cene obroka. "V SD zagovarjamo načelo socialne pravičnosti. Tisti, ki več ima, naj bo pripravljen na to, da bo iz javnih sredstev nekoliko manj dobil," je dejala poslanka.
Tanko: Zakon nekatere zadeve izrazito poslabšuje
Jože Tanko (SDS) je v razpravi opozoril zlasti na to, da vlada ni pripravila nikakršne analize o učinkovitosti že obstoječega zakona, zato je pozval k takšni analizi. Zakon nekatere zadeve izrazito poslabšuje, odgovorna vlada pa si kaj takega ne bi smela privoščiti, je dejal.
Sajovic: Ko gre za stroške za malico, vsak evro preveč
Borut Sajovic (LDS) podpira širitev pravice subvencioniranja prehrane tudi na osnovnošolce. Rešitev, da dve tretjini stroškov malice pokrije država, tretjino pa prispevajo bolje situirani starši, ocenjuje kot pravo. Po njegovih besedah bi bilo takrat, ko gre za stroške za malico, vsak evro preveč, ko pa dajejo osnovnošolci in dijaki po 30, 40 evrov za naročnino za mobilni telefon, pa to nikogar ne moti.
Černač: Zakon uvaja zelo močno administrativno birokracijo
Zvonko Černač (SDS) je dejal, da bi bilo razumno, da bi se skozi evalvacijo obstoječega zakona odpravilo, kar se je mogoče pokazalo kot pomanjkljivo, a temu po njegovem ni tako. Zakon po besedah Černača uvaja zelo močno administrativno birokracijo, "nihče se tudi ni vprašal, koliko bo ta silna birokracija za izvajanje zakona stala in kdo bo te stroške plačal". V SDS tako pozivajo, naj ministrstvo predloži ustrezne analize izvajanja obstoječega zakona ter še izpostavljajo okoli 22.000 podpisov dijakov proti zakonu.
Kovšca: Predlog temelji na več analizah
Državna sekretarka Kovšca je pojasnila, da predlog temelji na več analizah. Med drugim je navedla analizo Inštituta za varovanje zdravja o prehranski kakovosti malic v osnovnih šolah in po posameznih regijah ter analizo stanja organizirane prehrane v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah. Odgovorila je še, da so administrativni stroški skoraj nepomembni v odnosu do izvajanja zakona.
Odločitev o primernosti predloga zakona v petek
Poslanci bodo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, odločali v petek v okviru glasovanj.
3
