Večernji list: Slovenija grozi

Tako piše zagrebški Večernji list, ki navaja izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca v pogovoru za mariborski Večer.

Gre za 545 milijonov nekdanjih nemških mark Kot je dejal Erjavec, obstaja realna možnost, da Slovenija ne bo ratificirala pogodbe med Hrvaško in EU, če Zagreb vprašanja LB ne bo hotel urejati v okviru pogajanj o nasledstvu bivše države.

Zagrebški časnik spomni, da so za Ljubljano sporni devizni prihranki, ki jih je Hrvaška prenesla na hrvaške banke. Gre za 545 milijonov nekdanjih nemških mark, ki jih skušata Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb prek sodišč iztožiti od LB in NLB.

"Hrvaški državni vrh ni odkrito povedal, kaj je sprejela prejšnja hrvaška vlada" "Alarm se je v Ljubljani oglasil, ko je hrvaška vlada podprla banke. Potem so iz Ljubljane sprožili orkestriran napad z vseh ravni in hrvaška vlada je umaknila odločitev," navaja Večernji list. Kot poudarja, hrvaški državni vrh ni odkrito povedal, kakšne obveznosti je sprejela prejšnja hrvaška vlada, preden je zaprla poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU.

Glede na slovensko pojasnitev spora je preneseni dolg del nasledstva in bo izplačan ob koncu pogajanj o nasledstvu. "Odprto vprašanje ostaja, kaj bo z deviznimi prihranki hrvaških državljanov, ki prihrankov niso prenesli. Gre za še 312 milijonov nemških mark," piše časnik.

"Če bodo v Ljubljani zadovoljni, bodo začeli postopek ratifikacije" Navaja tudi neimenovan vir iz slovenske vlade, ki trdi, da je "povsem možno, da bo Slovenija izkoristila LB kot izgovor za upočasnitev ali zamujanje z ratifikacijo".

Časnik dodaja stališče neimenovanega hrvaškega uradnika, da bo Slovenija verjetno počakala na rešitev spora o LB, ki ga bosta pripravila finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić. Če bodo v Ljubljani zadovoljni, bodo začeli postopek ratifikacije, pravi vir.

"Jasno je, da nihče v Ljubljani niti ne razmišlja o kakršnemkoli izplačilu" Glede na težko finančno stanje v Sloveniji, ki je tudi na robu politične krize, je jasno, da nihče v Ljubljani niti ne razmišlja o kakršnemkoli izplačilu, sklene Večernji list.

Tudi Jutranji list poroča, da "Slovenija grozi z blokado ratifikacije". Spominja tudi na majsko izjavo predsednika Danila Türka, ki je omenil možnost, da bi Slovenija izkoristila problem LB kot izgovor za izogibanje ratifikaciji hrvaške pogodbe z EU.

Spletni portal Index.hr o Erjavčevem pogovoru za Večer meni, da gre za novo izsiljevanje Slovenije, medtem ko tprotal.hr o zadevi poroča pod naslovom "Slovenske grožnje - ali LB ali EU".

"Povezovanje LB z ratifikacijo ne prinaša nič dobrega za nikogar" Na izjave Erjavca se je odzvala zunanja ministrica Vesna Pusić. Po njenem mnenju povezovanje LB z ratifikacijo ne prinaša nič dobrega za nikogar.

Pusićeva je pred odhodom na obisk v Bruselj na zagrebškem letališču Pleso novinarjem povedala, da mora biti reševanje spora o LB popolnoma ločeno od ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.

"Edini način, ki je dober in ki smo ga predlagali, je, da bi ločili ti dve vprašanji. Oni (Slovenija) so sprejeli pobudo, da hrvaška in slovenska stran imenujeta finančna strokovnjaka, ki bosta predlagala rešitev," je izjavila Pusićeva. Po njenem mnenju bi morali državi spor o LB urejati sami.

"O LB treba pogovarjati in priti do rešitve" Kot je poudarila, se je o LB treba pogovarjati in priti do rešitve, hrvaško-slovensko evropsko partnerstvo pa je popolnoma drugačen projekt oziroma "osrednja dodana vrednost v evropski politiki tako Hrvaške kot Slovenije".

Ocenila je, da je nastopil najboljši čas za začetek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU v slovenskem parlamentu, saj bi z njim Slovenija poslala pozitivno sporočilo hrvaški javnosti.

"Postopek ratifikacije v drugih državah članica EU poteka brez težav" "Pričakujem, da se bo omenjeni postopek začel, vprašanje LB pa bomo reševali brez odlašanja." Ministrica sicer meni, da postopek ratifikacije v drugih državah članica EU poteka brez težav.

"Nikjer ni videti političnih problemov v smislu, da ne bi dobili parlamentarne večine. Le v primeru Slovenije se to omenja kot nekakšno ustrahovanje," je izjavila. Obenem je opozorila, da v času krize v EU obstajajo določeni zadržki do sprejetja novih članic.