Valič Zverova: Zgodovina slovenskega uporništva je dolga in bogata

27. aprila državljanke in državljani Slovenije praznujemo dan boja proti okupatorju. O pomenu tega državnega praznika smo se na Planet Siol.net pogovarjali z zgodovinarjema Andrejo Valič Zver in Jožetom Pirjevcem.

"27. april je bil določen iz dnevnopolitičnih motivov" Valič Zverova nam je pojasnila, da je naloga Študijskega centra za narodno spravo, ki ga vodi, odkrivanje znanstvene resnice, kar je tudi sicer imperativ znanosti, zato je v luči tega poudarila, da je bil 27. april kot dan boja proti okupatorju določen iz dnevnopolitičnih motivov, ne pa na podlagi zgodovinskih dejstev. Danes je namreč po njenih besedah splošno znano, da Osvobodilna fronta tedaj še ni obstajala, temveč je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, uperjena proti zahodnim zaveznicam.

"Praznik, ki ne temelji na zgodovinskih dejstvih, ne more trajno obstajati oziroma se ne more trajno zasidrati v kolektivnem spominu. Pa ne da Slovenci ne bi bili uporniki, saj je zgodovina našega uporništva dolga in bogata. Od kmečkih uporov prek TIGR-a do osamosvojitve Slovenije bi našli celo vrsto odličnih primerov. Ne nazadnje se letos spominjamo tristoletnice tolminskega punta 1713. Vsekakor bi bilo bolje najti kakšno drugo podlago za praznovanje dneva slovenskega uporništva, kot je 27. april," je poudarila.

"V zgodovino Evrope smo se vpisali kot herojski narod" Pirjevec je na drugi strani prepričan, da ima dan boja proti okupatorju odločilen pomen, saj smo z ustanovitvijo OF "Slovenci dokazali, da smo se pripravljeni in zmožni zoperstaviti tistim okupatorskim silam, ki so razkosale našo domovino in so nameravale izničiti naš jezik in kulturo". Prepričan je, da je bila ta odločitev še toliko pomembnejša, ker smo imeli opravka z nasprotnikom, ki je zmagoval na vseh frontah in proti kateremu se je bojevala samo Velika Britanija.

"S to potezo smo se vpisali v zgodovino Evrope kot herojski narod in si zaslužili pravico, da kot enakovredni subjekt sedimo med narodi z bogatejšo zgodovinsko tradicijo od naše. Ustanovitev OF je bil skratka dogodek, ki je dajal našemu kolektivnemu osebku poleg kulturne identitete, ki smo jo že imeli, še politično in vojaško. V tem smislu gre za novo etapo v našem tisočletnem razvoju, ki nam dovoljuje, da gledamo na prihodnost z zavestjo, da se znamo v trenutku smrtne krize odzvati tako, kot se spodobi svobodnim ljudem," nam je razložil.

"Prazniki morajo povezovati, ne pa deliti" Valič Zverovo in Pirjevca smo še povprašali, kako vidita odnos politike, leve in desne, do dneva boja proti okupatorju.

"Ta odnos je dvojen: leva stran ga glorificira, desna pa ga zaradi prej omenjenih razlogov ne sprejema. Noben praznik, ki politično deli narod, ni upravičen. Prazniki morajo povezovati, ne pa deliti," je zatrdila Valič Zverova.

"O odnosu desne politike do praznika nima smisla izgubljati besed" Pirjevec pa je dejal, da o odnosu desne politike, ki se brez sramu navezuje na dediščino kolaboracije, kar je verjetno enkraten primer v sodobni Evropi, nima smisla izgubljati besed, nekaj pa je, kot pravi, "treba reči o tako imenovanih 'levih' strankah, ki tega praznika ne proslavljajo z zavzetostjo, kakršno bi pričakovali".

"S tem pač dokazujejo, kako siromašno je njihovo levičarstvo, saj je bil OF tudi tolmač tistih širokih ljudskih množic, ki so pričakovale po vojnem trpljenju boljše in pravičnejše življenje. Zaradi režima KP se to upanje ni povsem uresničilo, kar pa še ne pomeni, da jih ni primerno ceniti kot bistveno komponento našega boja in jih gojiti kot vrednoto, ki mora še danes pogojevati naše politično delo," je sklenil.