V Sloveniji je šestina prebivalstva starih 65 ali več let

Povprečna starost moških je znašala 40 let, ženske pa so bile povprečno 3,3 leta starejše, še kažejo zadnji podatki iz registrskega popisa za leto 2011, in sicer po stanju na dan 1. 1. 2011, zbranih v novi publikaciji Ljudje, družine stanovanja, ki jo je pripravil in izdal Statistični urad RS.

Samski in neporočeni do 36. leta Podatki med drugim tudi kažejo, da je največ samskih in nikoli poročenih med prebivalci v starosti do 36 let, med ženskami je bila več kot polovica poročenih v starosti od 36 do 71 let, med moškimi pa jih je bila absolutna večina poročenih v starosti od 40 do 91 let.

Na kvadratnem kilometru živi povprečno 101 Slovenka oziroma Slovenec Podatki o poselitvi kažejo, da je v Sloveniji na kvadratnem kilometru v začetku januarja 2011 povprečno živel 101 prebivalec, vendar so glede gostote poseljenosti velike razlike že znotraj večjih mest, pa tudi med naselji, občinami in statističnimi regijami.

Najgosteje naseljena je Ljubljana, najredkeje Solčava Daleč najgosteje je bila poseljena Ljubljana, in sicer več kot tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer, najredkeje, s petimi prebivalci na kvadratni kilometer, pa v občini Solčava.

Med sedmimi naselji z več kot dvajset tisoč prebivalci je bil najgosteje poseljen Maribor, in sicer z več kot 2.300 prebivalcev na kvadratni meter.

Med statističnimi regijami je najpogosteje naseljena osrednjeslovenska (208,7 prebivalcev na kvadratni kilometer), sledijo pa ji Zasavska (167,5), Podravska (148,9), Savinjska (108,9), Obalno-kraška (106,1), Gorenjska (95,2), Pomurska (89,1), Spodnjeposavska (79,3), Koroška (69,6), Jugovzhodna Slovenija (53,3), Goriška (51,2) in nazadnje Notranjsko-kraška (35,9).

Vsak 25. prebivalec Slovenije je bil tuji državljan Med tujimi državljani v Sloveniji so največjo skupino v začetku januarja 2011 predstavljali državljani držav, nastalih na območju nekdanje skupne države, in sicer kar 87,7 odstotka, državljanov držav članic Evropske unije je bilo 6,5 odstotka, državljanov drugih držav pa 5,8 odstotka. Tako da je bil vsak 25. prebivalec Slovenije tuji državljan oziroma državljan ene izmed 136 držav sveta.

Državljanstvo ene od neevropskih držav ima 2.488 prebivalcev Slovenije. V začetku januarja 2011 so v Sloveniji tako živeli državljani 35 azijskih držav, več kot polovica jih je imela državljanstvo Kitajske, nadalje 31 afriških držav, 15 držav Severne in Srednje Amerike, 11 držav Južne Amerike, od katerih jih je največ imelo državljanstvo Brazilije ter štirih držav Oceanije, večina slednjih jih je imela avstralsko državljanstvo.

Tuji državljani nekoliko manj izobraženi, največ zaposlenih v gradbeništvu Skoraj polovica vseh prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let, je imela končano srednjo strokovno ali splošno, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Med tujimi državljani pa je bilo takšnih manj kot petino.

Največ v Sloveniji živečih in zaposlenih tujih državljanov iz držav na območju nekdanje Jugoslavije je delalo v gradbeništvu (47 odstotkov), državljani držav članic EU pa v predelovalnih dejavnostih (17 odstotkov).

Vsak osmi prebivalec Slovenije je živel sam Dobrih 98 odstotkov prebivalcev Slovenije je v začetku januarja živelo v zasebnih, 1,7 odstotka pa v skupinskih in posebnih gospodinjstvih. Dve tretjini jih je živelo v družinah, ki so jih sestavljali eden ali oba od staršev in otroci, vsak osmi pa je živel sam.

Skoraj 54 odstotkov otrok, starih manj kot 15 let, je živelo z obema od staršev, ki sta bila poročena, nekaj več kot 25 odstotkov jih je živelo le z enim od staršev, približno 20 odstotkov pa z obema staršema, ki nista bila poročena.

Več kot polovica mladih, starih do 27 let, je še živela v svoji primarni družini, pri čemer se podatki po spolu razlikujejo, saj so moški 1. januarja 2011 živeli v svoji primarni družini v več kot 50 odstotkih še pri starosti 29 let, ženske pa pri starosti 26 let.

Izkušnjo materinstva doživlja vedno več žensk V zadnjih desetih letih se je število mater povečalo za 31 tisoč, število živorojenih otrok pa zaradi nižje rodnosti le za 19 tisoč.

Število otrok, ki jih je rodila ena ženska, se s starostjo povečuje. Tako so enostavno reprodukcijo prebivalstva, to je več kot 2,08 otroka, še zagotavljale ženske, rojene do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Generacije, ki so danes stare med 40 in 44 let in za katere predvidevamo, da so svojo rodno dobo že končale, so rodile povprečno od 1,7 do 1,8 otroka. Generacije, stare 20−30 let, pa vstopajo v rodno obdobje postopoma in enakomerno, saj je polovica žensk pri 29 letih že doživela materinstvo, štiri od petih pa so matere v starosti 35 let. V starostnem obdobju od 40 do 69 let je vsaka druga ženska rodila po dva otroka.

Višja izobrazba praviloma pomeni manj otrok, povečuje pa se tudi delež žensk brez otrok Bolj izobražene ženske imajo manj otrok, z višanjem izobrazbe pa se hkrati povečuje tudi delež žensk brez otrok. Prav tako podatki kažejo, da daljše izobraževanje vpliva na to, da se ženske za otroke odločajo pozneje. Omenjene razlike pa so najbolj očitne v starosti od 25 do 30 let, saj takrat veliko deklet zaključuje študij. "Študentka v tej starosti je v povprečju rodila 0,06 otroka, diplomantka 0,48, povprečje na žensko v tej starosti pa je 0,58."

Vsak šestnajsti prebivalec je bil brezposeln V začetku januarja je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 1.760.000 delovno sposobnih prebivalcev starih 15 ali več let, kar je 85,8 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Od tega jih je bilo 53,7 odstotka aktivnih, kamor spadajo zaposleni in brezposelni skupaj, ter 46,3 odstotka neaktivnih, torej tistih, ki se izobražujejo, upokojenci in drugi neaktivni prebivalci.

"Vsak drugi prebivalec Slovenije, star 15 ali več let, je bil zaposlen, vsak šestnajsti pa brezposeln. Stopnja delovne aktivnosti za moške (53,4 odstotka) je bila višja kot za ženske (41,8 odstotka). Razlike v aktivnosti moških in žensk so posledica poznejšega vstopa žensk na trg dela, zgodnejšega upokojevanja žensk in večjega števila moških v starosti od 15 do 74 let." V veliki meri pa k temu prispeva tudi specifična spolna sestava priseljenih tujih državljanov.

Največ zaposlenih dela v storitvenih dejavnostih "Do popisa leta 1961 je bilo največ prebivalcev zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, ob popisih od 1971 do 1991 je skoraj polovica vseh zaposlenih delala v sekundarnih dejavnostih, v glavnem v industriji. Ob popisu 2002 je več kot polovica vseh zaposlenih delala v storitvenih dejavnostih, 1. januarja 2011 pa je delež zaposlenih v teh dejavnostih dosegel 63 odstotkov."

Sorazmerno najmanj brezposelnih je bilo nazadnje zaposlenih v javni upravi V povprečju so brezposelni moški do 1. januarja 2011 delo iskali poldrugo leto, ženske pa dva meseca in pol dlje. "Več kot 40 odstotkov vseh brezposelnih je nazadnje delalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu ali trgovini. Sorazmerno najmanj brezposelnih (3,7 odstotka) je bilo nazadnje zaposlenih v dejavnostih javne uprave.

Zaposlene ženske imajo v primerjavi z moškimi višjo izobrazbo Vsaka tretja zaposlena ženska je imela terciarno izobrazbo, med moškimi pa le vsak peti. "V starosti od 20 do 40 let je terciarno izobrazbo imela celo več kot polovica zaposlenih žensk (55 odstotkov) ter malo manj kot polovica moških. Zaposleni moški za zdaj še ohranjajo prednost pri magisteriju in doktoratu znanosti, vendar samo zaradi izrazite razlike v številu moških in žensk s tovrstno izobrazbo pri višjih starostih. Med ženskami v starosti od 25 do 41 let, razen pri starosti 32 let, pa so tiste s tovrstno izobrazbo že številnejše od moških pri teh letih."

Med zaposlenimi samo vsak peti star 50 ali več let V povprečju so najstarejše osebe med zaposlenimi delale v kmetijskih dejavnostih (37 odstotkov). "Dejavnosti, v katerih je bilo med zaposlenimi vsaj 25 odstotkov oseb starih 50 ali več let, pa so bile še: oskrba z električno energijo (29 odstotkov), oskrba z vodo ter ravnanje z odplakami in odpadki (29 odstotkov), poslovanje z nepremičninami (28 odstotkov) ter izobraževanje (25 odstotkov). Odstotek starejših oseb med zaposlenimi je bil najnižji v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (15 odstotkov).

Upokojenci Upokojenci so za zaposlenimi druga najštevilnejša skupina prebivalstva. "Med prebivalci, starimi 15 ali več let, je bil upokojenec vsak četrti moški in vsaka tretja ženska."

Ženske so bolj izobražene kot moški Začetek januarja 2011 je imel povprečno vsak drugi prebivalec Slovenije srednješolsko, vsak četrti osnovnošolsko in vsak šesti najmanj višješolsko izobrazbo.

"Najmanj višješolsko izobrazbo je imelo 15,3 odstotka moških in 19,6 odstotka žensk. Višji odstotek žensk z najmanj višješolsko izobrazbo je posledica večje vključenosti žensk v izobraževanje na terciarni stopnji in tudi njihove večje uspešnosti pri dokončanju študija. Izobrazba žensk je bila nižja od izobrazbe moških predvsem v višjih starostnih skupinah."

Diplomanti se zaradi primernih delovnih mest nadpovprečno zaposlujejo v osrednjeslovenski regiji Delež oseb s terciarno izobrazbo, starih od 30 do 49 let, je bil najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji (33,4 odstotka), to je skoraj dvakrat tolikšen kot v pomurski regiji (17,7 odstotka).

Prav tako se diplomanti zaradi primernih delovnih mest nadpovprečno zaposlujejo v osrednjeslovenski regiji. "Zato ta regija poleg obalno-kraške edina izkazuje pozitiven selitveni prirast prebivalstva s terciarno izobrazbo. Vsak četrti priseljeni prebivalec osrednjeslovenske regije ima zdaj terciarno izobrazbo. V osrednjeslovenski regiji se pravzaprav koncentrira človeški kapital, saj tu prebiva tudi skoraj polovica prebivalcev s terciarno izobrazbo, ki so se v Slovenijo priselili iz tujine."

Mlajše generacije večinoma presegajo izobrazbo njihovih staršev Izobrazba mlajše generacije, ki danes po končani osnovni šoli večinoma nadaljujejo šolanje, večinoma presega izobrazbo njihovih staršev.

Med mladimi od 25 do 34 let, ko je večinoma srednješolsko izobraževanje že zaključeno, je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 14 odstotka moških in le sedem odstotkov žensk. V starostni skupini od 45 do 59 let pa je svoje izobraževanje zaključil na osnovnošolski stopnji skoraj vsak četrti.

"Pri generacijah, ki so se izobraževale pretežno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila neenakost med spoloma obrnjena: le osnovnošolsko izobrazbo je namreč imelo 19 odstotkov moških in 27 odstotkov žensk. Prikrajšanost žensk pri vključenosti v nadaljnje izobraževanje se še izraziteje kaže pri generacijah, ki so bile 1. 1. 2011 stare 65–79 let in so se izobraževale med drugo svetovno vojno ali v prvem desetletju po njej; samo osnovnošolsko izobrazbo je namreč imelo 20 odstotkov moških in kar 44 odstotkov žensk te generacije."