V Mariboru bo v nedeljo frčalo perje (video)

V drugem krogu županskih volitev bo zagotovo najbolj zanimivo v Mariboru, kjer se bosta pomerila tako imenovani vstajniški župan Andrej Fištravec in Franc Kangler, ki so ga konec leta 2012 odnesle prav vstaje. Prvi krog pred 14 dnevi je suvereno dobil aktualni župan Fištravec, ki ima realno večje možnosti, da bi dobil svoj prvi štiriletni mandat. Kangler, sicer eno izmed večjih presenečenj volilne nedelje 5. novembra, upa na preobrat v zadnjem trenutku in na ponovitev zgodbe izpred nekaj let, ko je po prvem krogu zaostajal, na koncu pa zasedel županski stolček.

Pred intervjujem in med njim, opravili smo ga v legendarni kavarni v središču Maribora, je bilo med kandidatoma kljub sicer spoštljivemu nagovarjanju z gospod oziroma nekdanji župan mogoče čutiti naelektreno ozračje. Z lahkoto bi lahko trdili, da pri Fištravcu deloma tudi prezir, kar se je videlo predvsem pred začetkom, ko je Kanglerju le stežka segel v roko. Kangler pa je bil na drugi strani izjemno neposreden, za vsak očitek, ki ga je slišal od zdajšnjega župana, je zahteval "dokaz", včasih pa je bil do Fištravčevih izjav tudi podcenjujoč.

Gospod Fištravec, znani ste po klobuku in po vožnji s kolesom. Kolikokrat ste se v zadnjem letu, odkar ste župan, v službo pripeljali s kolesom? Fištravec: Ne vem, ali sem znan po kolesu, ker se s kolesom vozim malo. Res pa je, da sem kot študent veliko potoval s kolesom po Evropi. Klobuk nosim, odkar se je rodila prva hčerka. Do takrat sem nosil brado. Potem sem si jo obril, da bi se lahko crkljal s hčerko. Klobuk je nato postal del mene.

Zakaj ravno klobuk? Fištravec: Ko sem se znebil brade, sem opazil, da sem se na nek način skrival za njo. Ugotovil sem, da sem bolj cel, če imam na glavi klobuk. Dobro se počutim tako. Imel sem tudi nekaj težav s tem, da sem klobuk nehal nositi v zaprtih prostorih. Razložili so mi, da to ne spada v zaprte prostore.

Gospod Kangler, ste vi kdaj nosili klobuke? Kangler: Klobukov ne. Mogoče kdaj za pusta, sicer pa ne.

Uradna volilna kampanja ne traja dolgo. Po pogovoru z občani Maribora ugotavljamo, da imajo občutek, da ste, gospod Fištravec, volilno kampanjo začeli že maja letos. Krožišče, olepševanje mestnega središča … Fištravec: Volilna kampanja v Mariboru se je po mojem mnenju začela že v začetku leta, takrat so se pojavile različne neresnice in polresnice. Je pa za vsakega aktualnega župana težava, da se vse, kar naredi v zadnjem letu, sam sem župan leto in pol, lahko interpretira kot predvolilno potezo.

Maribor je potreboval sanacijo rotovškega trga, potreboval je izboljšave na glavnem trgu, to, kar smo imeli na Kolodvoru, mestu ni bilo v čast in ponos. Maribor je potreboval in še vedno potrebuje asfaltne preplastitve. Potrebuje bolj tekoč in varen promet. To so stvari, ki se izvajajo.

Gospod Fištravec, kako je s Kitajci? Kaj od zgodbe z vlagatelji se bo uresničilo? Slišali smo za oglas za nova delovna mesta. Fištravec:Poslali bomo vabila vsem, ki so se prijavili na delovna mesta, za 52 delovnih mest. Večinoma so namenjena pripravi podjetja. S Kitajsko veliko delamo. V Šanghaju je veliko razvojnega potenciala. Istočasno nam gre na roko to, da se veliko kapitala iz Kitajske seli nazaj v Evropo.

Na Kitajskem nastaja močan srednji sloj, ki ima rajši izdelke, na katerih piše made in Europe. Kitajci svojim lastnim izdelkom ne zaupajo preveč. Na Kitajskem pa cena delovne sile postaja dražja, zato se del potenciala z Daljnega vzhoda vrača nazaj v Evropo.

Kitajsko ste tudi obiskali. Verjetno pa je samo obisk župana v podjetju ali kraju premalo. Kaj ste jim ponudili? Fištravec: Tam sem bil samo enkrat, moja ekipa pa še šestkrat, sedemkrat. Na Kitajskem je specifičen, rekel bi partijski kapitalizem. Na neki točki je, da vas vzamejo za resnega partnerja, pomembno, da najvišji predstavnik oblasti podpiše kakšen memorandum.

Ampak kaj natančno ste ponudili Kitajcem? Fištravec: Ker Kitajci prihajajo tudi v Maribor, sem jih vprašal, češ, ste 18-milijonsko mesto, kaj vidite v našem mestu. Rekli so, da vidijo naš nacionalni teater, balet in opero, univerzo, ki je samo dvakrat manjša od njihove, klinični center, to, da je bil Maribor evropska prestolnica kulture. Videli so, da imamo zelo visok socialno-kulturni standard, mi pa bi jih naučili, kako ravnati z resursi, da bi lahko pri njih zraslo nekaj takega. Pa se pogovarjate na splošni ravni ali konkretno? Fištravec: O tem se je na Kitajskem pogovarjala razvojna ekipa iz Snage …

Kaj je z vlagateljem, ki je prišel v Maribor maja letos? Fištravec: To je bil prvi obisk Evrope za gospoda Lina, on sicer vlaga na Daljnem vzhodu. Je Kitajec s Tajvana, v zadnjih desetih letih je vložil 30 milijard dolarjev in zdaj vidi priložnost v Evropi. Proizvaja namreč električna vozila, v Mariboru želi postaviti proizvodnjo električnih vozil za Evropo. V Evropski uniji nafta ni več prioriteta, to so drugi viri. Zato želimo v mesto pripeljati tudi trajnostno in zeleno industrijo, če je le mogoče.

Gospod Fištravec, v zvezi z lokacijo tovarne baterij ste zelo skrivnostni. Lahko danes o tem poveste kaj več? Fištravec: Tovarna bo stala v Mariboru. Investitor ima lokacijo in jo bo tudi objavil.

Pa vi veste, kje bo ta tovarna? Fištravec: Vem, ampak to bo povedal investitor. To je v njegovi pristojnosti. Ima pa takšen model dela, da preden začne realizacijo projektov, najprej zaposli delovno silo.

Takšen način ni povsem običajen. Običajno se ve, kje bo lokacija. Fištravec: Pri Kitajcih so stvari drugačne. Mi smo že imeli lokacijo v nekdanjem cestnem podjetju. S tehničnega vidika je bila odlična, a jim ni ustrezala po feng-šuju. Stvar so gledali tudi s svojega zornega kota, z vidika umeščanja objekta v naravo. Ugotovili so, da po feng-šuju to zanje ni najboljše. Pooblaščenka investitorja je za Večer povedala, da ne želi razkriti lokacije zaradi pogajanj, ki še niso zaključena. Pogaja se namreč na več kot eni lokaciji in razkritje bi lahko vplivalo na pogajalska izhodišča.

Gospod Kangler, kako gledate na morebitne vlagatelje in kako ste vi reševali težavo z gospodarskimi vprašanji? Kangler: Na vse skupaj gledam malo skeptično. Mislim, da ima mariborska javnost pravico izvedeti, kje bo stala tovarna baterij. Preden začne kdo graditi tovarno, se je treba prilagoditi, dobiti potrebna soglasja. Vesel sem vsakega vlagatelja. In pri tem ne vidim ovire pri gospodu Fištravcu ali občini, predvsem jo vidim pri državni administraciji, ki ni naklonjena novim vlagateljem.

Če za gostinski lokal potrebuješ šest mesecev za dovoljenja, da lahko začneš poslovati ali delati, potem sem prepričan, da novi vlagatelj s tovarno baterij v letu dni ne bo dobil dovoljenj. Nihče v državi ne ve, ali je že kdo dal vlogo na ministrstvo za okolje, na različne agencije, ali so študije glede vplivov na okolje že izdelane. V tem vidim težavo, pri državni administraciji, zato sem skeptičen.

Kako bi pa vi reševali Maribor, kjer je brezposelnost visoka? Kangler: V Maribor sem vozil Dalajlamo in Nobelove nagrajence. V obdobju EPK sem v Maribor, evropsko prestolnico kulture, v mesto pripeljal svetovno znanega človeka, gospoda Junosa, enega od najbogatejših Indijcev, ki je v Indiji ustanovil socialne banke, s katerimi je dajal posojila revežem. Na Dunaju ima velik sklad. Tu vidim priložnost, da poberemo znanja in izkušnje od drugih. Nove naložbe lahko spodbujamo tudi s spremembo dajatev in obveznosti. Z zdajšnjo zakonodajo pa jih odganjamo, ne privabljamo.

Če postanete župan, kaj boste naredili za to, da bo zakonodaja prijaznejša do vlagateljev? Kdaj lahko pričakujemo spremembe na državni ravni? Kangler: Treba se je povezati v skupnosti, saj to ni težava Maribora, to je težava vse Slovenije. Državni proračun ne more biti sprejet, če Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije k temu ne dasta soglasja. Tudi finančni minister in predsednik vlade bosta hitro ugotovila, kje je največja težava slovenskega gospodarstva. To govorijo tudi na gospodarski zbornici. Fištravec: Maribor je postal bolj konkurenčen, kar zadeva tuje naložbe. Vlada je konec preteklega leta sprejela uredbo, da je v industrijskih conah vlagateljem mogoče prodajati zemljišča po ceni, ki je nižja od vložka občin vanje. To se sicer šteje za državno pomoč, ampak v industrijskih conah, kot je tista na Teznem, je to mogoče. Maribor lahko dobi tudi subvencije za nova odprta delovna mesta, na drugi pa povračilo 50 odstotkov dajatev, ki jih je podjetje plačalo državi, ko je začelo poslovati tukaj.

Razen tega imamo zdaj na mestnem svetu pripravljen predlog za znižanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča za gospodarske subjekte. Poleg tega v industrijski coni Tezno prilagajamo prostorski načrt, saj je bil zdaj zelo statičen. Če vlagatelj načrtu ni povsem ustrezal, ni mogel vlagati. To zdaj spreminjamo, tako da bodo zdaj vanj umeščena realna podjetja. Mislim, da Maribor postaja konkurenčnejši od preostalega dela Slovenije.

V predvolilni bitki oba stavita na reševanja ŠRC Pohorje. Gospod Fištravec, ste se vi kot župan na zadnje stanje tega odzvali dovolj hitro (pogovor je bil opravljen, preden je bilo znano, da je vodstvo ŠRC Pohorje predlagalo stečaj, op. p.)? Fištravec:Odzvali smo se zelo hitro. S tem se ukvarjamo že leto dni. Če slaba banka meni, da naš konzorcij ne bi odkupoval Pohorja, smo ga pripravljeni takoj najeti. Čas se izteka, bojim se, da časa ni več. Preprosto zato, ker lastnik ni poskrbel za remont žičniških naprav. Ne vem, kako bodo rešili zimsko sezono, saj krožne kabinske žičnice še ne remontirajo, čeprav so v športnem centru na to pripravljeni. V začetku novembra jim poteče uporabno dovoljenje. Pri preostalih napravah je enako. Upam, da bo vlada vplivala na počasno razmišljanje, kot ga vidimo pri slabi banki.

Ste se v zvezi s tem že kaj obračali na vlado? Fištravec: Drugi dan po izvolitvi sem predsednika vlade povabil, da bi govorila o ŠC Pohorje, nato še, da pride na obisk v Maribor vsa vlada. Na nogometni tekmi Slovenija – Švica je predsednik vlade obljubil, da se bova o tem pogovorila v začetku tedna. A ko zdaj poskušamo to urediti prek kabineta, ne gre, ker je v tujini. ŠC Pohorje je v javni lasti, morali bi biti bolj proaktivni. Ob tako pasivnem lastniku, kot je slaba banka, vse stoji. Smo pa pripravljeni ŠC Pohorje dati tudi v najem, vendar po razumni ceni. Kangler: Gospod Fištravec je pozabil povedati, da je aro že plačalo občinsko podjetje. To pomeni, da je bila prva namera občine resno izkazana. Vprašanje pa je, kako resni so drugi. Fištravec: Pri tem sva z nekdanjim županom enotnega mnenja. Kangler: Skoraj enotnega.

Vi, gospod Kangler, pa obljubljate, da zimska sezona bo. Kangler: Seveda, v vsakem primeru. Pri tem je nevarnost nekaj drugega. Ne slaba banka, temveč to, da nas zapustijo delavci, ki danes upravljajo s kabinsko žičnico. Ti ljudje so usposobljeni, imajo posebne certifikate, ki jih morajo pridobiti za opravljanje dela. Če bi iskali nove delavce, bi potrebovali več mesecev, da bi jih usposobili za to delo. Tega me je strah.

Kar pa zadeva vlado, iz zanesljivih virov, iz kabineta gospoda Cerarja vem, da bo v tem tednu posvetil pozornost reševanju tega vprašanja. Upam, da bodo tisti, ki so za to zadolženi v vladi, to vzeli resno in se poskusili dogovoriti s slabo banko, da stori vse, da zimska sezona na Pohorju bo.

Ne gre za sto delavcev, ki so zaposleni v ŠRC Pohorje, govorimo o približno petsto delavcih, ki so posredno in neposredno povezani z zimsko in letno turistično sezono. Če žičnice ne bodo delale, bodo vse prenočitvene zmogljivosti na Pohorju in pod njim zaprte. Trpela bo vsa regija, država bo imela več socialnih transferjev, kot pa bi imela težav z reševanjem Pohorja.

Gospod Kangler, eden izmed vaših plakatov je "Zima bo!", na drugem piše "Radarjev nikoli več!". Je to rahla provokacija? Ravno zaradi radarjev, ki so bili pika na i … Kangler: Ni provokacija, to je moj resen odgovor. Če so se občani Maribora tako odločili, potem spoštujem njihovo voljo.

Vam je kaj žal, da niste odstopili takoj po prvi vstaji na ulicah? O tem ste se menda pogovarjali tudi s tedanjim predsednikom vlade. Kakšen je bil ta pogovor?

Kangler: Veste, kdo me je prvi poklical, naj ne odstopim? Gospod Igor Lukšič. Ura je bila 22.03.

Kaj vam je rekel? Kangler: Da ne bi bilo dobro, da bi takoj odstopil. Naj se vse skupaj poleže. In da je treba vse razmere, ki so bile občutljive, preštudirati. Ampak glede na pritiske in vse druge okoliščine, glede na mojo družino, grožnje in na bencin, ki so ga 23. decembra 2012 polili in prižgali … Ne vem, ali je to način … Glede na to, da so nekateri zvonili svetnikom na domovih po tistem, ko sem že odstopil, je to še en dokaz več, da sem se odločil prav, ko sem odstopil kot župan in dal občanom priložnost, da si izvolijo novega župana.

Gospod Fištravec, ste kdaj obsodili zvonjenje svetnikom na domovih? Fištravec: Rad bi povedal o radarjih. Stvar ni v tem, da radarjev v Mariboru ne bo. V Mariboru jih od 16. aprila lani ni, ker smo jih izklopili. To, da še vedno stojijo postepekajevski spomeniki, lahko vzamemo kot mestno umetniško inštalacijo. Zdaj ugotavljamo, kako je te mogoče odstraniti, da občini ne bi povzročili škode. Od Iskre smo že večkrat zahtevali, da radarje odstrani, a tega ne želi. Proučujemo, kako je to mogoče narediti, da ne bo dodatnih stroškov.

Kako ste se, gospod Fištravec, opredelili do zvonjenja po domovih? Kakšen je bil vaš odnos do tega? Fištravec: V očeh javnosti so bili svetniki nelegitimni, še posebej po tem, ko je … Kangler: ... bili so v vaših očeh, oprostite, gospod Fištravec … Fištravec: … župan odstopil. Politično higienično bi bilo, da bi skupaj z županom, ki je imel večino v mestnem svetu, odstopil tudi mestni svet. Te moči ni zbral. Bili so zelo blizu tej odločitvi, a se potem ni zgodila. Razumem upor ljudi, ki so župana povezovali z mestnim svetom in potem poskušali z različnimi oblikami pritiska doseči, da bi svetniki odstopili. Vse, kar se dogaja v polju javnosti, je lahko bolj ali manj kulturno, vstop v zasebnost pa ni dovoljen. Mislim, da so ti, ki so obiskovali svetnike po domovih, na začetku naredili napako, da so posegli v zasebnost, za kar so bili tudi sankcionirani. Potem pa se je vse dogajalo v polju javnosti.