Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
15. 6. 2010,
18.23

Osveženo pred

10 years, 6 months

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 15. 6. 2010, 18.23

10 years, 6 months

Utopija prohibicije drog

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Odvisnost od heroina se plača z življenjem. In z milijardami, s katerimi se financirajo kriminalne združbe. Zakaj torej ne razmišljamo o drugačni regulaciji drog?

Srbska policija je letos Črnogorcu Darku Šariću zaplenila hektar in 80 arov veliko posest. Največja od treh vil na posesti ima 927 kvadratnih metrov. V sobah so najsodobnejša tehnološka oprema, varnostni sistem in drage slike. Ob vsaki sobi je bila kopalnica. V sobah so odri za glasbenike, savne in džakuziji. Na posestvu je imel še bazen, turško kopel, igrišča za košarko, tenis in odbojko z vodoprepustno podlago. Na vselitveni zabavi leta 2008 mu je pela turbofolk superzvezdnica Svetlana Ražnatović - Ceca. Mafija bi našla druge vire prihodka Do te milijardo evrov vredne posesti in številnega drugega dragega nepremičnega in premičnega premoženja je Šarić prišel z nezakonito trgovino s kokainom. Letos ga je dohitela policija in Šarić je na begu. Če bi nadzor nad distribucijo in uživanjem drog prevzela država, bi cena kokaina tako padla, da bi si kriminalne združbe s časom začele iskati druge vire prihodka, pojasnjuje Martin Vrančič, upokojeni kriminalist, ki se je velik del delovno dobo ukvarjal s prepovedanimi drogami. Video: Milan Krek: Kaj bi morali vedeti pred legalizacijo drog

"V svoji karieri sem spoznal osebe in združbe, ki so se opredeljevali po dobičku. Ko so presodili, da se zaslužek glede na tveganja ne splača več, so preprodajo drog opustili in se usmerili v drugo dejavnost, ki je prinašala več dobička in je bila manj tvegana," je dejal.

Prohibicija drog očitno ne deluje. Utopija je, da bi uporabo drog popolnoma ukinili. Preprodajajo in uživajo se tudi v zaporih. Utopija je tudi, da bi bile popolnoma legalne in bi se prodajale na policah samopostrežnih trgovin.

Trg ovira le policija Trenutno na področju prepovedanih rekreativnih drog velja prosti trg, cena se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. Heroin ali kokain lahko kupi, kdor pozna preprodajalca. Če ju ne ustavi policija. Cene pa so tako visoke, da se preprodajalcem splača prevzeti tveganje.

Kilogram opija v Afganistanu stane okoli 100 evrov. Iz šestih do 15 kilogramov opija nato v Pakistanu, Iranu in Turčiji proizvedejo kilogram heroina. Po nekaterih ocenah Talibani s prodajo drog zaslužijo 300 milijonov dolarjev letno. A to ni nič v primerjavi s preprodajalci drog v Evropi. "Gram heroina" v Sloveniji je tako razredčen, da vsebuje le malo heroina, a vseeno stane 40 evrov. Trgovina s heroinom je težka do 200 milijard dolarjev letno.

Video: Lidija Kristančič iz ministrstva za zdravje o heroinu na recept, zakaj je kokain tako popularen in ali razmišljajo o spremembi regulacije prepovedanih drog

Tudi kokain je podobno dobičkonosen. Kokini listi so cenejši, a jih je za kilogram kokaina potrebnih več. V Sloveniji gram stane 70 evrov. Kokain poživlja in dviguje samozavest, tako odvisniki od kokaina dlje funkcionirajo v družbi. Zato je kokain danes najbolj "in" droga.

Razmerja med nabavno in prodajno ceno prepovedanih drog so ena proti več tisoč in vsaka transakcija se splača. Že afganistanski pridelovalci opija živijo dovolj udobno, da ne razmišljajo o kaki drugi kmetijski dejavnosti. Izgubo imajo le zadnji uporabniki. Ko odvisnika vprašamo, koliko ga na dan stane odvisnost, odgovori: "Na dan? Tako bom rekel, stane te življenje."

Pred sto leti so bile droge legalne Na začetku prejšnjega stoletja so bile vse droge popolnoma legalne. Ker so imele nekatere družbe zaradi tega velike težave, so leta 1912 uvedle liste prepovedanih drog. Promet s temi drogami je močno reguliran ali popolnoma prepovedan. Apaurin dobite na recept pri zdravniku, heroin pa le prek preprodajalca. Ta svoj posel lahko vodi tako, da zasluži le toliko, da ima heroin za lastno uporabo, ali pa prodaja več in si kupi porscheja. Če je res uspešen in ga ne dobi policija, si lahko privošči nepremičnine, prek katerih opere denar.

Če je kaj nezakonitih preprodajalcev apaurina, zagotovo ne zaslužijo toliko, med njimi pa ni nasilnih obračunov. Ne podkupujejo politikov in ne terorizirajo lokalnega prebivalstva. Bi morala za distribucijo heroina, kokaina, marihuane in plesnih drog zato skrbeti država?

Združeni narodi pravijo, da ne. "Ne naredite pokvarjenih transakcij legalnih le zato, ker jih je težko nadzirati," svari vodja urada za droge in kriminal ZN Antonio Maria Costa v poročilu o drogah za leto 2009. "Droge niso škodljive, ker jih nadziramo, nadziramo jih, ker so škodljive."

Vendar nihče ne pričakuje, da bi bile legalne in popolnoma prepuščene trgu. "Če meso ne bi bilo nadzirano in bi vsak gojil živali in jih klal na svojem vrtu, bi ljudje od mesa umirali. Tako je zdaj z drogami. Droge mešajo in redčijo nad kopalniškim koritom, ljudje pa umirajo," pojasnjuje Samo Novakovič, terenski delavec v društvu za pomoč odvisnikom Svit.

Nadzirana distribucija Vse droge ne bi bile regulirane enako. Marihuano bi lahko na primer kupili pri pooblaščenem prodajalcu kot zdaj cigarete, plesne droge v lekarnah, heroin in kokain bi bilo mogoče dobiti pri zdravniku in ju uživati pod zdravniškim nadzorom, oseba pa bi se morala prej registrirati kot uživalec.

Marihuano tako že prodajajo na Nizozemskem. Tam jo kadi manj mladih kot v ZDA, deleža vseh kadilcev pa sta v obeh državah podobna. Več kot dve tretjini obiskovalcev nizozemskih "coffe shopov" je turistov, ki ne morejo marihuane kupiti nikjer drugje.

Heroin na recept so uvedli v Švici. Ob velikih težavah z narkomanskimi parki in uličnim kriminalom so uvedli centre, kjer uživalci heroina brezplačno dobijo drogo in si jo vbrizgajo. Kriminal se je zmanjšal in več odvisnikov so rešili pred propadom. Švicarski model posnema več držav, a povsod so to pilotni projekti. Vse države so zavezane mednarodnim konvencijam, ki so do prepovedanih drog zelo stroge. Mednarodne konvencije je zelo težko spremeniti.

V Švici po heroin v centre hodi manj kot 10 odstotkov uživalcev, čeprav je brezplačen. Družbena zaznamovanost ostaja velika. "To je vprašanje družbenega konteksta droge," pojasnjuje Milan Krek, prvi, zadnji in edini direktor ukinjenega urada za droge.

"Družba bi morala dojeti, katere nevarnosti drog so povezane z njimi, katere pa z njihovo kriminalizacijo," meni Krek. "Tega zdaj ni. Danes je javno zdravstvo usmerjeno k čim bolj zdravemu življenju. Trend ni le manjše omejevanje prepovedanih drog, ampak celo večje omejevanje dovoljenih drog."

Berači že "preprodajajo" alkohol Kot kaže danes, bomo prej prepovedali alkohol kot dovolili marihuano ali heroin, o razmerah pravi Krek. Zdaj mladoletniki, ki ne smejo kupiti alkohola, dajo denar beraču, naj jim on kupi viski v trgovini. Ta jim reče: Prav, a kupi liter še meni. "Berači že postajajo preprodajalci alkohola. Vprašanje je, kdaj bomo prišli do točke, ko bo za kriminalne združbe postalo dobičkonosno, da se vmešajo v preprodajo alkohola," se sprašuje Krek. Sta vsaj dve vrsti odvisnikov. Taki, ki jemljejo toliko heroina, da lahko hodijo v službo in ljudje večinoma ne opazijo, da so odvisniki. In taki, ki jemljejo toliko heroina, da ne morejo več hoditi v službo. Če bi bil heroin legaliziran, bi se število zadnjih verjetno povečalo, saj je tudi več kroničnih alkoholikov kot problematičnih odvisnikov od heroina. Vendar, ali bi bilo toliko alkoholikov, če bi se bilo treba registrirati in hoditi ponj k zdravniku?

Ne da bi odgovorili, lahko nadaljujemo z vprašanjem: ali bi se v tem primeru povečal črni trg alkohola? In spet lahko nadaljujemo z vprašanjem: bi bilo pitje alkohola še vedno tako družbeno sprejemljivo, če bi ga lahko legalno pili le pri zdravniku?

Le ena rešitev Uživanja kokaina ne bi mogli nadzirati na ta način. Kokain velja za drogo elit, čeprav se je zadnja leta precej pocenil in se je njegova uporaba razširila. Ljudje ga jemljejo, da bi bili bolj uspešni in družabni, zato ne bi privolili v zaznamovanost, ki bi jo občutili, če bi bili registrirani uporabniki. Edina rešitev je sprememba družbene klime, da uživalci prepovedanih drog niso uporniki, ampak bolniki, ter ozaveščanje mladih v družinah, vrtcih in šolah o tem, kako velika je možnost, da droge uničijo življenja, se strinjajo naši uradni in neuradni sogovorniki.

Heroin in kokain povzročita odvisnost prej kot alkohol. Odvisnost od alkohola se razvije v petih letih, odvisnost od heroina pa v enem mesecu. In še ena razlika je ključna: alkoholik je v družbi sprejet.

Neizbežni kriminal Mladi odvisnik se je v zaporu popolnoma odvadil od heroina. Samo šport in uteži, šport in uteži. Vendar je, ko je prišel iz zapora, ostal brez družbe. Njegovi prijatelji iz obdobja pred zasvojenostjo, zdaj že vsi poročeni in z otroki, niso sprejeli nekdanjega odvisnika in zapornika. Ostali so mu le prijatelji, s katerimi se je zadeval. In zdaj spet jemlje heroin.

Če ne bi imel razumevajočega šefa, ki daje delo odvisnikom, bi moral za zadovoljevanje odvisnosti krasti ali preprodajati drogo. Policisti so že pred desetimi leti opazili, da je z drogami posredno povezanih 65 odstotkov uličnega kriminala, se spomni Vrančič. Po uradnih podatkih je imelo 1209 zaprtih ali priprtih oseb težave z odvisnostjo od drog, kar je četrtina vse zaporniške populacije. Leta 2009 je bilo z drogami neposredno povezanih 2330 kriminalnih dejanj – proizvodnja, preprodaja in napeljevanje k uživanju drog – ovadenih pa 2570 oseb. To je za 39 oziroma 31 odstotkov več kot leto prej.

Več odvisnikov od heroina hodi v službo. Eden izmed odvisnikov, s katerimi smo se pogovarjali, uživa heroin že 20 let in je bil večinoma v rednem delovnem razmerju. Užival ga je zmerno in pazil, da nikoli ni vzel toliko, da bi zaspal med službo ali da bi kdo sploh opazil, da je zadet. Nekoč mu je znanec ponudil, da bi prodal večjo količino heroina. "Rekel sem si: za ta denar v tovarni delam en teden." Začel je razpečevati večje količine, in ravno ko je izgubljal donosno dobavno vezo , so ga začeli obravnavati policisti. Čeprav ne prodaja več, ima še vedno težave z njimi. Ko vozi avto, ga ustavijo in pošljejo na preiskave. Preiskave pa pokažejo prisotnost heroina v krvi tudi po več dneh, ko uživalec že dolgo ni več pod njegovim vplivom.

Če bi vedel … Mladi odvisnik pravi, da se tako globoko v heroin ne bi spustil, če ne bi bil prepovedan. "Nasproti naše srednje šole je bil lokal, kjer so se zadrževali odvisniki. Nikamor drugam nismo mogli iti. Potem pa smo tekmovali, kdo je večji frajer. Prepovedano nas je vleklo. Trije od desetih, ki smo poskusili, smo postali odvisni. Zdaj pa so tisti drugi večji frajerji," prizna.

Drugi so heroin prvič poskusili iz drugačnih razlogov. A prav nihče od tistih, s katerimi smo se pogovarjali, ga ne bi prvič poskusil, če bi o heroinu vedel vse, kar ve danes.

Ne spreglejte