Torek, 15. 6. 2010, 18.23
10 years, 6 months
Utopija prohibicije drog
Srbska policija je letos Črnogorcu Darku Šariću zaplenila hektar in 80 arov veliko posest. Največja od treh vil na posesti ima 927 kvadratnih metrov. V sobah so najsodobnejša tehnološka oprema, varnostni sistem in drage slike. Ob vsaki sobi je bila kopalnica. V sobah so odri za glasbenike, savne in džakuziji. Na posestvu je imel še bazen, turško kopel, igrišča za košarko, tenis in odbojko z vodoprepustno podlago. Na vselitveni zabavi leta 2008 mu je pela turbofolk superzvezdnica Svetlana Ražnatović - Ceca.
"V svoji karieri sem spoznal osebe in združbe, ki so se opredeljevali po dobičku. Ko so presodili, da se zaslužek glede na tveganja ne splača več, so preprodajo drog opustili in se usmerili v drugo dejavnost, ki je prinašala več dobička in je bila manj tvegana," je dejal.
Prohibicija drog očitno ne deluje. Utopija je, da bi uporabo drog popolnoma ukinili. Preprodajajo in uživajo se tudi v zaporih. Utopija je tudi, da bi bile popolnoma legalne in bi se prodajale na policah samopostrežnih trgovin.
Kilogram opija v Afganistanu stane okoli 100 evrov. Iz šestih do 15 kilogramov opija nato v Pakistanu, Iranu in Turčiji proizvedejo kilogram heroina. Po nekaterih ocenah Talibani s prodajo drog zaslužijo 300 milijonov dolarjev letno. A to ni nič v primerjavi s preprodajalci drog v Evropi. "Gram heroina" v Sloveniji je tako razredčen, da vsebuje le malo heroina, a vseeno stane 40 evrov. Trgovina s heroinom je težka do 200 milijard dolarjev letno.
Video: Lidija Kristančič iz ministrstva za zdravje o heroinu na recept, zakaj je kokain tako popularen in ali razmišljajo o spremembi regulacije prepovedanih drog
Tudi kokain je podobno dobičkonosen. Kokini listi so cenejši, a jih je za kilogram kokaina potrebnih več. V Sloveniji gram stane 70 evrov. Kokain poživlja in dviguje samozavest, tako odvisniki od kokaina dlje funkcionirajo v družbi. Zato je kokain danes najbolj "in" droga.
Razmerja med nabavno in prodajno ceno prepovedanih drog so ena proti več tisoč in vsaka transakcija se splača. Že afganistanski pridelovalci opija živijo dovolj udobno, da ne razmišljajo o kaki drugi kmetijski dejavnosti. Izgubo imajo le zadnji uporabniki. Ko odvisnika vprašamo, koliko ga na dan stane odvisnost, odgovori: "Na dan? Tako bom rekel, stane te življenje."
Če je kaj nezakonitih preprodajalcev apaurina, zagotovo ne zaslužijo toliko, med njimi pa ni nasilnih obračunov. Ne podkupujejo politikov in ne terorizirajo lokalnega prebivalstva. Bi morala za distribucijo heroina, kokaina, marihuane in plesnih drog zato skrbeti država?
Združeni narodi pravijo, da ne. "Ne naredite pokvarjenih transakcij legalnih le zato, ker jih je težko nadzirati," svari vodja urada za droge in kriminal ZN Antonio Maria Costa v poročilu o drogah za leto 2009. "Droge niso škodljive, ker jih nadziramo, nadziramo jih, ker so škodljive."
Vendar nihče ne pričakuje, da bi bile legalne in popolnoma prepuščene trgu. "Če meso ne bi bilo nadzirano in bi vsak gojil živali in jih klal na svojem vrtu, bi ljudje od mesa umirali. Tako je zdaj z drogami. Droge mešajo in redčijo nad kopalniškim koritom, ljudje pa umirajo," pojasnjuje Samo Novakovič, terenski delavec v društvu za pomoč odvisnikom Svit.
Marihuano tako že prodajajo na Nizozemskem. Tam jo kadi manj mladih kot v ZDA, deleža vseh kadilcev pa sta v obeh državah podobna. Več kot dve tretjini obiskovalcev nizozemskih "coffe shopov" je turistov, ki ne morejo marihuane kupiti nikjer drugje.
Heroin na recept so uvedli v Švici. Ob velikih težavah z narkomanskimi parki in uličnim kriminalom so uvedli centre, kjer uživalci heroina brezplačno dobijo drogo in si jo vbrizgajo. Kriminal se je zmanjšal in več odvisnikov so rešili pred propadom. Švicarski model posnema več držav, a povsod so to pilotni projekti. Vse države so zavezane mednarodnim konvencijam, ki so do prepovedanih drog zelo stroge. Mednarodne konvencije je zelo težko spremeniti.
V Švici po heroin v centre hodi manj kot 10 odstotkov uživalcev, čeprav je brezplačen. Družbena zaznamovanost ostaja velika. "To je vprašanje družbenega konteksta droge," pojasnjuje Milan Krek, prvi, zadnji in edini direktor ukinjenega urada za droge.
"Družba bi morala dojeti, katere nevarnosti drog so povezane z njimi, katere pa z njihovo kriminalizacijo," meni Krek. "Tega zdaj ni. Danes je javno zdravstvo usmerjeno k čim bolj zdravemu življenju. Trend ni le manjše omejevanje prepovedanih drog, ampak celo večje omejevanje dovoljenih drog."
Ne da bi odgovorili, lahko nadaljujemo z vprašanjem: ali bi se v tem primeru povečal črni trg alkohola? In spet lahko nadaljujemo z vprašanjem: bi bilo pitje alkohola še vedno tako družbeno sprejemljivo, če bi ga lahko legalno pili le pri zdravniku?
Heroin in kokain povzročita odvisnost prej kot alkohol. Odvisnost od alkohola se razvije v petih letih, odvisnost od heroina pa v enem mesecu. In še ena razlika je ključna: alkoholik je v družbi sprejet.
Če ne bi imel razumevajočega šefa, ki daje delo odvisnikom, bi moral za zadovoljevanje odvisnosti krasti ali preprodajati drogo. Policisti so že pred desetimi leti opazili, da je z drogami posredno povezanih 65 odstotkov uličnega kriminala, se spomni Vrančič. Po uradnih podatkih je imelo 1209 zaprtih ali priprtih oseb težave z odvisnostjo od drog, kar je četrtina vse zaporniške populacije. Leta 2009 je bilo z drogami neposredno povezanih 2330 kriminalnih dejanj – proizvodnja, preprodaja in napeljevanje k uživanju drog – ovadenih pa 2570 oseb. To je za 39 oziroma 31 odstotkov več kot leto prej.
Več odvisnikov od heroina hodi v službo. Eden izmed odvisnikov, s katerimi smo se pogovarjali, uživa heroin že 20 let in je bil večinoma v rednem delovnem razmerju. Užival ga je zmerno in pazil, da nikoli ni vzel toliko, da bi zaspal med službo ali da bi kdo sploh opazil, da je zadet. Nekoč mu je znanec ponudil, da bi prodal večjo količino heroina. "Rekel sem si: za ta denar v tovarni delam en teden." Začel je razpečevati večje količine, in ravno ko je izgubljal donosno dobavno vezo , so ga začeli obravnavati policisti. Čeprav ne prodaja več, ima še vedno težave z njimi. Ko vozi avto, ga ustavijo in pošljejo na preiskave. Preiskave pa pokažejo prisotnost heroina v krvi tudi po več dneh, ko uživalec že dolgo ni več pod njegovim vplivom.
Drugi so heroin prvič poskusili iz drugačnih razlogov. A prav nihče od tistih, s katerimi smo se pogovarjali, ga ne bi prvič poskusil, če bi o heroinu vedel vse, kar ve danes.