Ustavno sodišče zavrglo Jurijevo in Kekovo pobudo

Zahtevo za oceno ustavnosti pa je ta teden že vložila tudi Pozitivna Slovenija. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti, saj zakon ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se namreč lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, navaja ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa.

Ob tem navaja še, da iz listin, priloženih pobudi, pa tudi iz veljavnih zakonskih določb izhaja, da je za izvršitev izpodbijane določbe zakona treba izdati odločbe.

Juri je pojasnil, da doslej odločbe ni dobil, ampak je od DZ prejel zgolj sklep s citiranimi določbami zakona in obvestilom o prenehanju izplačevanja nadomestila z avgustom. Kot pravi, bo morda odločbo še prejel, a se mu to zdi brezpredmetno. Poudarja, da je namreč "glavni in izvirni problem zakon in neustavnost, ki je vsebovana v tem zakonu". Juri poudarja, da zakon neposredno prejudicira njegove pravice, odločitev ustavnih sodnikov se mu zato zdi "povsem nerazumljiva".

Zato bo zadevo še enkrat posredoval ustavnemu sodišču, in sicer skupaj s sklepom državnega zbora, ki po njegovih besedah dokazuje, da ga ta zakon neposredno prizadene in neposredno poseže v njegove pridobljene pravice. "Torej ni vzdržna teza, da ni neposrednih posledic," še poudarja Juri.

Odločb še ni, ker začne novela veljati z avgustom

V DZ so za STA pojasnili, da se bo novela zakona o poslancih začela uporabljati 1. avgusta, zato poslanci prejšnjega sklica, ki prejemajo nadomestilo plače, še niso prejeli novih odločb. V roku 15 dni po prejemu odločb pa bodo zoper nje lahko podali ugovor pri parlamentarni mandatno-volilni komisiji, so še navedli v DZ.

Državni zbor je novelo zakona o poslancih sprejel 15. junija, veljati pa bo začela 1. avgusta. Zakon skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov, podaljšanje za šest mesecev bo možno tudi do upokojitve. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov, ukinja se jim tudi regres.

Nadomestilo trenutno prejema 36 poslancev

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta, oziroma 12 mesecev za poslance, ki so opravljali funkcijo tri zaporedne mandate. Ravno ta določba je naletela na največ kritik, saj ji nekateri očitajo, da je zaradi retroaktivnega poseganja v pravice nekdanjih poslancev protiustavna. In to določbo sta izpodbijala tudi Juri in Kek.

Da bodo sprejeto novelo zato izpodbijali na ustavnem sodišču, je napovedalo nekaj nekdanjih poslancev, med prvimi pa sta to storila Juri in Kek, ki sta predlagala tudi zadržanje izvajanja sporne zakonske določbe. Pozitivna Slovenija pa je v torek vložila že novo zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona, pod katero se je podpisalo 28 njihovih poslancev, ter poslanca Srečko Meh (SD) in Ivan Vogrin (nepovezani poslanec).

Nadomestilo sicer trenutno prejema še 36 nekdanjih poslancev, po zaključku mandata pa jih je za nadomestilo plače zaprosilo 52. Ob koncu prejšnjega mandata leta 2008 pa je denimo za nadomestilo zaprosilo 44 poslancev, 21 pa ga je prejemalo celo leto. Po zadnjih parlamentarnih volitvah se je sicer v parlamentu zamenjalo več poslancev kot v prejšnjih mandatih.