Ustavne spremembe referendumske ureditve najverjetneje šele jeseni

Po njihovem mnenju je glede na "relativno pozno" opredeljevanje strank do predloga realno pričakovati, da bi do parlamentarnih počitnic opravili prvo fazo postopka ali pa vsaj na ustavni komisiji sprejeli sklep o začetku postopka in imenovali strokovno skupino.

Predlog bodo vložili vodje poslanskih skupin Predlog ustavnih sprememb referendumske ureditve, o katerem je večina parlamentarnih strank z izjemo NSi v ponedeljek dosegla načelno soglasje, bodo predvidoma vložili vodje poslanskih skupin, so pojasnili v državnem zboru. Časovno dinamiko postopka bodo po njihovih navedbah prilagodili odločitvam organov strank, ki bodo o načelnem dogovoru predsednikov strank in vodij poslanskih skupin rekli končno besedo.

Predsednik DZ Gregor Virant je sicer v ponedeljek ocenil, da bi te ustavne spremembe po optimističnem scenariju lahko sprejeli že do parlamentarnih počitnic, sicer pa jeseni. Večina strank pa je napovedala, da bodo na svojih organih o tem odločali šele sredi junija.

Predlog bo pripravljen do sredine junija Čas do odločitve organov strank glede predloga sprememb referendumske ureditve bodo v DZ, kot so navedli, izkoristili za izdelavo predloga, ki bo do sredine junija tudi pripravljen.

Spremembe referendumske ureditve je sicer v četrtek zvečer že obravnaval in tudi potrdil svet Državljanske liste. Pozitivna Slovenija namerava o tem razpravljati po 20. juniju, pred 25. junijem pa odločitve o tem ne bo sporočila. Izvršni odbor DeSUS bo zasedal v četrtek prihodnji teden, o tem pa naj bi sredi junija odločal tudi svet te stranke. Izvršilni odbor NSi pa bo o predlogu omenjene ustavne spremembe razpravljal v ponedeljek.

Večina strank meni, da vsebinsko dogovor še ni dokončen Vodje parlamentarnih strank z izjemo NSi so v ponedeljek dosegli soglasje o določitvi 35-odstotnega kvoruma, ki bo potreben za veljavnost referenduma. Načelno se se uskladili tudi o tem, o katerih vsebinah ne bomo smeli odločati na referendumu. Na referendumu tako ne bi odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih. Večina strank je sicer ocenila, da vsebinsko ta dogovor še ni dokončen.