US: Postopek odvzema vozniškega dovoljenja je neustaven

Omenjeni člen namreč ne določa predloga upravičenega tožilca za odreditev ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in ker obdolžencu ne omogoča, da se o odreditvi tega ukrepa izjavi. DZ ima eno leto časa, da neskladnje odpravi Kot je v odločbi zapisalo ustavno sodišče, mora državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v uradnem listu. Da bi bilo v času do odprave ugotovljene neustavnosti zagotovljeno varstvo človekovih pravic pri odrejanju ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom, je ustavno sodišče določilo način izvršitve te odločbe.

Način izvršitve kot ga je določilo US je: "Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom, ki teče zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, se lahko odredi samo na predlog upravičenega tožilca. Zoper odreditev ukrepa lahko obdolženec v roku treh dni od prejema sklepa vloži ugovor, o katerem odloči sodišče, ki je odredilo ukrep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa. Zoper odločitev sodišča o ugovoru imata obdolženi in upravičeni tožilec pravico do pritožbe po tretjem odstavku 137. člena ZKP," je zapisalo ustavno sodišče v odločbi. Slednjo je ustavno sodišče sprejelo soglasno na seji 29. maja.

Matoz: Sporni člen osumljencu ne zagotavlja vseh procesnih jamstev Odvetnik Franci Matoz, ki je v tej zadevi zastopal samostojnega podjetnika Franca Mamiloviča iz Nove Gorice je izrazil zadovoljstvo z odločitvijo ustavnega sodišča. "Sodniki ustavnega sodišča so ugotovili, da je omenjeni člen zakona v neskladju z ustavo, ker osumljencu ne zagotavlja vseh procesnih jamstev, kot bi jih moralo," pojasnjuje.

Mamiloviču, ki je poklicni šofer - avtoprevoznik, je bilo zaradi povzročitve prometne nesreče s sklepom preiskovalnega sodnika odvzeto vozniško dovoljenje. S tem ukrepom mu je sodišče pred pravnomočnostjo sodbe izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, je prepričan Matoz. Kot je pojasnil, je bil Mamilovič obsojen na prvi stopnji za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, vendar pa sodba še ni pravnomočna.

»Obdolženi mora imeti možnost izvrševati svojo pravico do obrambe« Vsi omejevalni ukrepi se lahko izrečejo osumljencu oz. obdolženemu v kazenskem postopku le tako, da se mu zagotovi kontradiktoren postopek, v katerem ima obdolženi možnost predstaviti svoje argumente in izvrševati svojo pravico do obrambe, je pojasnil Matoz. Do sedaj se je takšen ukrep izrekel s sklepom sodišča. V bistvu pa je pomenil prenehanje veljavnosti oz. odvzem vozniškega dovoljenja od uvedbe kazenskega postopka pa do konca sojenja, ne da bi obdolženi imel možnost, da se o tem izjasni. Zoper tak sklep ni bila mogoča pritožba, je še pojasnil.

»Ne bo več avtomatizma« Na vprašanje, ali je lahko pričakovati "inflacijo" pritožb, je Matoz, dejal, da tega ne more povedati. Dejstvo pa je, da vsi, ki jim je bil tak ukrep izrečen, zahtevajo od sodišča, da ravna v skladu z odločbo ustavnega sodišča in ponovno presodi, ali je bil tak ukrep utemeljen, je dejal. "V praksi to pomeni, da ne bo več avtomatizma, ko je policija v kazenski ovadbi zaradi teže nesreče in narave kršitve predlagala odvzem vozniškega dovoljenja, sodišče pa je kar samo brez predloga tožilstva tak ukrep odredilo, ampak bo obdolženi predstavil svoje argumente," je pojasnil. Po Matozovem mnenju bo takšnih ukrepov zaradi odločbe ustavnega sodišča v prihodnje izrečenih dosti manj.