Petek, 12. 4. 2024, 13.42
7 mesecev
Umrl je slikar Gustav Gnamuš
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
Rodil se je leta 1941 v Mežici. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1966 je deloval kot likovni pedagog in v svobodnem poklicu, od leta 1990 pa do upokojitve je bil na ljubljanski likovni akademiji redni profesor za risanje in slikanje.
V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, poroča spletni portal MMC RTV Slovenija. Velja za enega najbolj občutljivih koloristov ne le na Slovenskem, ampak tudi v svetu. Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in leta 2001 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Gnamuš sodi med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. V svojih slikarskih začetkih je izhajal iz figuralike, potem je barva na njegovih platnih postajala vse bolj avtonomna. Sodi med vodilne slikarje abstraktnega kolorizma na Slovenskem. Zanimalo ga je predvsem raziskovanje medsebojnih odnosov barv in oblik v slikovnem prostoru, prav tako pojavne oblike barve, njeno sevanje in učinki, ki jih ima tako v razmerju z drugimi kromatskimi poudarki kot v čisti barvni atmosferi.
Rodil se je leta 1941 v Mežici. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1966 je deloval kot likovni pedagog in v svobodnem poklicu, od leta 1990 do upokojitve pa je bil na ljubljanski likovni akademiji redni profesor za risanje in slikanje.
Kot je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade, so Gnamuševe izrazito osebno obdelane barvne ploskve iz 70. in začetka 80. let preteklega stoletja s pretehtanostjo, uravnoteženostjo in trdnostjo pomenov veliki simbolni znaki notranjega videnja, ki ga slikar ponuja gledalcu kot snovno kontemplativno izhodišče.
Njegove umetniške izjave so postale formalno razvidnejše
Pozneje se je njegovo ustvarjanje še izostrilo. Njegove umetniške izjave so postale formalno razvidnejše, oblike jasnejše, poteze neposredne in odkrite, ost korenitih formulacij pa so umirjala neizmerna, skoraj zenovska tišina, modrost in preudarnost. V slikarskem blaženju dramatičnih nasprotij, ki napovedujejo izbruh, eksplozijo čustev in strasti, se je kazala umetnikova sposobnost samoobvladovanja in krotenja zunanjih situacij, njegovo zanimanje, kot je sam pravil, ne za krik, temveč za stanje, ki je podobno zbrani meditaciji, je še pisalo v obrazložitvi Prešernove nagrade.
Umetnik je bil od 70. let prejšnjega stoletja dalje uvrščen v pomembne skupinske razstave slovenske sodobne umetnosti doma in na tujem. Leta 2000 so mu v Moderni galeriji pripravili retrospektivo, ki je združila sto njegovih del, nastalih med letoma 1970 in 2000. Po retrospektivi so prvo večjo razstavo njegovih del pripravili leta 2009 v Galeriji Murska Sobota, na njej pa je predstavil dela, nastala po letu 2004.
Ni razstavljal pogosto
Gnamuš sicer ni razstavljal pogosto. Ob 75. rojstnem dnevu je za STA povedal, da po tem, ko je prenehal poučevati na ljubljanski likovni akademiji, zdaj vsak dan malo "brklja".
"Človek je vajen tega svojega, za kar je, da dela, vendar ni ambicije v tem smislu, da bi pripravil, ne vem kakšne razstave. Delam zase, kot neka notranja higiena, vsak dan malo 'brkljam' po svojem možganskem inventarju," je tedaj pojasnil.
V Galeriji Murska Sobota je leta 2022 razstavljal slike in gvaše, nastale med letoma 2018 in 2022. Direktor galerije Robert Inhof je ob razstavi povedal, da Gnamuševo delo kot tako ne sodi niti v preteklost niti v prihodnost, temveč sodi in bo sodilo tja, kamor sodijo vsa pomembna umetniška dela – vedno znova v tisti krhki in izmuzljivi zdajšnji trenutek, ki ga obremenjeni s svojimi vnaprejšnjimi pričakovanji, željami in strahovi vedno znova prezremo.
