Umrl je Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje

Branko Goropevšek je bil že več kot desetletje na čelu celjske osrednje knjižnice, zapušča pa jo v svojem tretjem mandatu. Pred dobrima dvema letoma mu je skupaj s sodelavci in Mestno občino Celje uspelo kronati večletna prizadevanja za izgradnjo nove knjižnice, ki bi na enem mestu združila vse enote in dejavnosti pod eno streho. Osrednja knjižnica Celje je danes eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Sloveniji: kako težko je v teh kriznih časih izpeljati takšen ambiciozen in zahteven projekt, pa govorijo primeri iz Ljubljane (NUK2), Maribora in drugih krajev po Sloveniji, kjer bodo žal na uresničitev teh ciljev morali še počakati. Osebni prispevek Branka Goropevška pri izgradnji nove celjske knjižnice je bil izjemen, verjetno je v njem pustil tudi precej svojega zdravja. Kot intelektualec širokega formata je bil zelo ambiciozen in angažiran na številnih področjih, vztrajen in pa tudi trmast, ko si je prizadeval za uresničitev zanj pomembnih ciljev. Poleg strokovnega delovanja na knjižničarskem področju je bil kot zgodovinar (po profesiji pa je bil tudi geograf) zelo dejaven tudi v zgodovinskem društvu in je s svojimi razpravami sodeloval na številnih simpozijih in kongresih.

Po kratkem obdobju pedagoškega dela na celjski prvi gimnaziji je svojo uspešno karierno pot začel na domoznanskem področju, kjer je kmalu postal tudi vodja domoznanskega oddelka celjske osrednje knjižnice. O velikem poznavanju domoznanstva in zgodovine pričajo številne njegove knjige, ki jih je napisal sam ali v soavtorstvu (npr. Stoletje v Celju, 1900 – 2000). Veliko je pisal tudi o svoji Savinjski dolini, ki jo je imel neizmerno rad in jo poznal do obisti. In iz Celja, kjer je živel zadnji dve desetletji, se je vedno rad vračal v domači Prebold.

Kot eden od redkih direktorjev v javnem sektorju je bil tudi član poslovnega združenja Zlatorog, saj je bil prepričan, da so si nekatere značilnosti v delovanju t. i. javnega sektorja podobne z realnim in da je med gospodarstveniki mogoče priti do številnih pomembnih in koristnih spoznanj.

Branko Goropevšek je bil velik privrženec športa, v zadnjem obdobju pa je bil zelo dejaven predvsem v nogometu, ko je želel pomagati, da bi celjski nogometni prvoligaš čim prej našel izhod iz krize. Čeprav že bolan, je tudi ob skepsi dobro poučenih prijateljev pogumno sprejel izziv in postal predsednik NK Celje, za kar bi v tistem težkem času težko našli junaka. Bolezen mu je preprečila, da bi lahko to delo opravljal več kot le nekaj mesecev.

Branko Goropevšek je bil, čeprav morda vedno ni dajal takšnega vtisa, tudi zelo senzibilna osebnost, z velikim socialnim čutom in je rad pomagal ljudem, če je to bilo v njegovi moči. To svoje poslanstvo je med drugim uresničeval tudi v celjskem Rotary klubu.

Poznal ga je širok krog ljudi, imel je številne kolege in znance, tisti, ki nam ga je uspelo spoznati pobliže, pa lahko zanj s ponosom rečemo, da je bil res pravi prijatelj in da smo imeli srečo, da smo bili njegovi sopotniki v prekratkem življenju.

Branko Goropevšek bo pokopan jutri v domačem Preboldu.