Umiranje na obroke!

Zadolženost, skupaj naj bi je bilo med 3 in 4 milijarde evrov, težave s tekočo likvidnostjo in zato blokade transakcijskih računov ter že kar kronična plačilna nedisciplina zelo dušijo gradbeni sektor. Vseh deset bančnih računov že dva tedna blokiranih In velenjski Vegrad je zgolj prvi kamenček v gradbenem mozaiku, ki se bo zelo zelo težko izvlekel. Prva dama gradbenega velikana Hilda Tovšak je včeraj, potem ko je že prej poskušala tudi pri gospodarskem ministru, tudi na finančnem ministrstvu poskusila najti izhod iz "črne" luknje, ampak očitno zaman. V Ljubljani so Tovšakovi nalili čistega vina, češ pomagaj si sama in država ti bo pomagala, kar je nekdanja političarka precej poznavalsko izkoristila in medijem prodala, da si mora Vegrad pomagati sam in si tudi bo. Edino pravilno. Vsak si naj pomaga sam! Ampak, kako si bo pomagal velenjski gradbenik, ni znano. Kot tudi ni jasno, kako Vegrad namerava izplačati januarske plače, ki naj bi jih zaposleni v skladu z letnim načrtom prejeli v petek. Podjetje ima že skoraj dva tedna blokiranih vseh deset transakcijskih bančnih računov, že od začetka februarja pa mora Vegrad, ker še ni predal stanovanj Celovški dvori v Ljubljani (težave pa ima tudi z zamujanjem graditve povezovalne ceste na Celovško cesto) za vsak zamudni dan plačati 9.500 evrov zamudnih "penalov". V podjetju vre, zaposleni z nekaj sto evri plače in neplačanimi nadurami so izjemno nezadovoljni. Kljub temu ne dajejo izjav medijem, bržčas zaradi pritiskov vodstva, to pa s Tovšakovo na čelu išče rešilne bilke. Časi, ko sta se cedila zgolj med in mleko, so za nami Tako kot skušajo rešiti, kar se še morda da, v celjskem Gradisu, ki je v postopku prisilne poravnave. Ali se bo zares tudi rešil, terjatve je prijavilo kar 500 upnikov, pa je drugo vprašanje. Velike težave imajo tudi drugi gradbeni velikani – ljubljanski SCT, pa ajdovsko Primorje. Časi, ko sta se gradbenikom na slovenskem nepremičninskem trgu cedila zgolj med in mleko, so za nami. Kot je tudi preteklost osnovni avtocestni program, ki se nezadržno končuje, ob koritu katerega so se veselo mastili zlasti največji gradbeni magi – z SCT-jevim Zidarjem na čelu. Zdaj je, kar je, opozarjajo poznavalci, čas debelih krav je oddaljena preteklost, ki se ne bo vrnila. Realnost pa je drugačna: gradbena operativa z vso mehanizacijo vred je za slovenske razmere kratko malo predimenzionirana, delavcev je preveč, velikih poslov kot je bil "avtocestarski" ni več, čeprav premier Pahor s sodelavci obljublja zagon železniškega naložbenega programa. In tisto, kar je najpomembnejše, slovenska gradbena operativa je bila v preteklih "konjukturnih" letih preveč zadovoljna sama s sabo in tudi zato zelo neuspešna pri pridobivanju poslov na tujem, tudi na območju rajnke skupne države. In to se je zdaj obrnilo; poslov ni doma, zgolj nekaj drobtinic pa je na tujem. To pa je občutno premalo, da bi vsa gradbena operativa preživela …