Turnšek: Na skrivnosti Božjega učlovečenja stoji in pade naša vera

Ocenil je, da ima gospodarska kriza lahko pozitiven vpliv, v kolikor bo pomagala ljudem, da bodo odkrili pristnejše vrednote in bližino drug drugega. Božjega učlovečenja ni mogoče razložiti in razumeti Božič kot Božje učlovečenje predstavlja skrivnost, ki je kot vse najbolj bistvene stvari v človekovem življenju ni mogoče razložiti in razumeti, meni Turnšek. "Zato lahko odločitev krščanskega osebnega Boga sprejmemo samo kot izraz njegove ljubezni do nas. Učlovečenje Boga je najbolj neverjetna razodeta resnica v krščanstvu," je poudaril škof.

Prav zato, pravi Turnšek, za kristjane "na tej prvi skrivnosti Jezusovega zemeljskega življenja stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo". Kot dodaja, je učlovečenjski princip za kristjane namreč osnovni način Božjega delovanja v svetu in zato tudi kristjanovega življenjskega pričevanja. "Vera v Jezusa Kristusa kot Boga in človeka je lahko le živeta, nikakor samo mišljena," je prepričan.

Jezus se je pričel po rojstvu izražati tudi po človeški naravi Kar je pri učlovečenju za Turnška hkrati "presenetljivo in čudovito", pa je dejstvo, da se je Jezusov "Jaz" pričel po rojstvu izražati tudi po človeški naravi. Dokler se je Bog izražal samo v Božji naravi, ni bil za človeka neposredno dojemljiv, pojasnjuje škof.

"Sedaj pa se Bog približa človeku na njegov, človeški, način, v človeški naravi, ki je nam dojemljiva in razumljiva; zato ga človek more bolj neposredno doživeti, ga na človeški način srečati, ga tudi razumeti in se mu z vsem bitjem odzvati," je izpostavil Turnšek. S tem je po njegovo premagana tudi meja med Bogom in človekom, slednjemu pa "je omogočen prehod iz nepremagljive ujetosti v greh v svobodo", s tem pa je tudi ponudba odrešenja, ki je prej ni bilo, sedaj resničnost.

Iz tega lahko po Turnškovih besedah sklepamo tudi o Jezusovem doživljanju trpljenja in smrti na križu. "V tem je odgovor, zakaj je Jezusova smrt za nas odrešilna, smrti drugih, lahko prav tako nedolžnih ljudi, pa ne. Samo v njegovi človeški naravi je Božja Oseba doživljala na naš, človeški, način vse, tudi najbolj skrajne posledice greha," pojasnjuje.

Ko se smrt spremeni v življenje Zato ko Bog sam sprejme smrt kot zadnjo posledico greha v človeški naravi nase, se smrt spremeni v življenje, "kajti z njegovo človeško naravo je vedno neločljivo povezana tudi Božja narava, ki pa ne more umreti in tudi ne more sobivati z grehom. Prav zato je s tem greh izničen in vse njegove posledice, s smrtjo vred, odstranjene," pravi.

Krščansko praznovanje božiča nima nič skupnega s potrošništvom Škof Turnšek sicer poudarja, da božični praznik sam po sebi, "kot rojstvo Odrešenika v revščini Betlehema", nima nič skupnega s potrošništvom. Zato je komercialno "obarvano" zunanje praznovanje božiča, kot razlaga, tuje pravemu krščanskemu duhu praznovanja tega praznika.

Gospodarska kriza ne bo pripomogla k pristno duhovni poglobitvi Turnšek meni, da v kolikor bo gospodarska kriza prisilila ljudi k manj potrošniškemu načinu praznovanja, verjetno ne bo veliko pripomogla k pristno duhovni poglobitvi. "V kolikor pa bo pomagala ljudem, da se bodo resnično ustavili in pričeli poglobljeno razmišljati o vzrokih krize in tako odkrili pristnejše vrednote in zlasti bližino drug drugega in tako tudi večjo bližino Boga, ki je med nami prisoten, potem pa ima gospodarska kriza lahko pozitiven vpliv tudi na duhovnem področju," dodaja.

Kakšno darilo bi priporočil sam škof? Za božično darilo bi sam priporočil "nekaj, kar bi pomagalo sočloveku poglobiti zavest, da je pravo darilo za človeka Bog, ki se je učlovečil". Takšno darilo je po njegovem mnenju lahko dobra knjiga, ki bodri in usmerja človekov elan v dobro, nekaj, kar naredimo sami, "ljudem, ki so v pravi stiski in potrebi, pa lahko tudi podarimo povsem konkretno potrebno pomoč". "Predvsem pa se potrudimo, da bomo drug drugemu postali darilo, ki ga spominja na novorojenega Boga med nami," priporoča škof.

Podoba Svete Družine v jaslicah je univerzalni simbol Turnšek sam težko razlaga pomen božiča za neverujoče, spominja pa, da sami največkrat "poudarjajo določeno družinsko intimno razsežnost božičnega praznika". Prepričan je, da je podoba Svete Družine v jaslicah "tudi tako univerzalni simbol, da ga vsak človek lahko vzame za svojega, saj je končno družina najbolj naravno primarno okolje za vsakega človeka".

Vpliv globalizacije na Prekmurje in Prlekijo Kot spominja Turnšek, sta tako Prekmurje kot prleški del njihove škofije veljala za še močno tradicionalno verni okolji, vendar kot posledica globalizacije "danes pri nas ni bistveno drugačnega duhovnega utripa kot drugod po Sloveniji". Turnšek pri tem navaja močan vpliv sekularizacije, vrednostni relativizem in potrošniški način obnašanja.

Po drugi strani pa so po njegovo tudi pozitivne posledice: "Če se manjša krog praktičnih vernikov, pa lahko rečemo, da se jedra duhovno in versko poglabljajo, postajo bolj odgovorna in tudi pripravljena svojo vero dejavno živeti." Turnšek tako navaja razne molitvene skupine, t.i. rože živega rožnega venca, nove zakonske skupine ter povečano število laiških sodelavcev.

Po Turnškovo se tako nahajajo v nekakšni tranziciji, "ko iz tradicionalnih oblik krščanskega življenja iščemo in prehajamo v nove", v čemer pa sam vidi "veliko lepega in iznajdljivega dogajanja".

O potrebah po novih močeh V Pomurju trenutno imajo tri bogoslovce in dva diakona ter pet kandidatov pri redovnikih in redovnicah. "To ni tako malo, a po drugi strani postajajo potrebe vedno večje," ugotavlja Turnšek.

Redna ekumenska srečanja Na območju škofije Murska Sobota sicer poleg katoličanov strnjeno živijo tudi evangeličani, poleg njih pa je še manjša skupnost kalvinskih vernikov in binkoštnikov, razloži škof, ki pojasnjuje, da poleg rednih ekumenskih srečanj, zlasti v tednu molitvene osmine za edinost kristjanov in poletnih ekumenskih pogovorov, izpeljejo tudi kakšne skupne projekte.

Projekti na področju dobrodelnosti Sodelujejo tudi na področju dobrodelnosti; tako so letos skupno organizirali tridnevni svetopisemski maraton v Murski Soboti, tudi na binkoštno noč pa so že skupaj prebirali Sveto pismo. "Sicer pa najbolj konkretno praktično ekumensko sožitje teče po župnijah, kjer živijo eni in drugi kristjani," ocenjuje škof, ki si želi, "da bi kot kristjani skupaj bili vedno bolj živo in prepričljivo znamenje edinosti in predvsem Kristusovo znamenje sredi sveta".