Petek, 8. 8. 2014, 14.54
8 let, 9 mesecev
Turki v Sloveniji si želijo moderno in demokratično Turčijo
V Sloveniji naj bi živelo okoli sto Turkov, precej je tudi študentov. "Imam volilno pravico, ker sem turški državljan, a bi oddal prazen volilni listič, zato na volitve ne bom šel," nezadovoljen z izbiro kandidatov na prvih predsedniških volitvah v Turčiji pove lastnik turške restavracije v Ljubljani Yildiz Han Razim Bakirkaya. Bakirkaya je že 20 let poročen s Slovenko Melito, po informacijah, ki jih dobiva iz rodne Turčije, pa si rojaki želijo sodobno, demokratično Turčijo in ne islamističnega konservativizma. Teh, ki bi si želeli res konservativno muslimansko državo, je nekje deset odstotkov, še pojasni, večina pa si želi drugačno Turčijo.
Njegova žena Melita, s katero sta poročena že 20 let, pojasni, da je bila Turčija že takrat, ko je prvič odšla na obisk k moževim staršem, popolnoma odprta. "Starši živijo na vasi, sama pa sem prišla v kratkih hlačah in kratki majici, pa ni bilo čisto nič narobe. Že takrat so lahko ženske same izbirale, ali bodo zakrite, pokrite ali pa pomanjkljivo oblečene," pojasni Melita.
"Če imaš dolga leta moč in oblast, pozabiš na malega človeka. Tvoje osebne želje postanejo želje vlade. Izjava namestnika turškega predsednika vlade Buleta Arinca, da se ženske v Turčiji ne bi smele smejati na glas, kaže na to, da je Turčija vseeno v demokraciji, kjer je dovoljeno izreči vse. Seveda pa so njegove besede milo rečeno norost. To ni Turčija, to je nor človek v vladi, ki govori nekaj, kar je nasprotno turški kulturi. Turčija je stičišče vseh ver, zato je naš slogan radi imamo ljudi, ker so ljudje," pojasni za Planet Siol.net
Verjame pa, da je v državi več kot polovica prebivalcev, ki bo takšno vlado verjetno izbrala, da pa so besedne razprtije posledica predvolilnega boja. Vseeno tudi sam med kandidati ne vidi primernega voditelja. "Erdogan je agresivec, kljub temu pa mislim, da bo zmagal. Življenje običajnih državljanov je namreč v zadnjem času veliko boljše," dodaja.
"Prav nobene razlike ni med Ljubljano in Istanbulom," pojasni njegova žena Eva, sicer Ptujčanka. "Razen v gostoti prometa," jo dopolni mož. Šest mesecev sta živela v Turčiji, nato pa je Ugur želel v Slovenijo, medtem ko je bila Eva pripravljena tam tudi ostati.
In kako sta premostila kulturne, verske razlike? "Tradicionalnost vrednot ugotavljava sproti, imam pa srečo, da moževa družina ni tipična tradicionalna turška družina, saj niso toliko vpeti v vero," pojasni Eva. Po njenem mnenju sta imela pred seboj predvsem dva velika izziva.
"Največji izziv je bila poroka, ki je bila civilna, oziroma število svatov. V Turčiji namreč po tradiciji povabiš vse, ki si jih kdaj spoznal, srečal in morda tudi kakšnega, ki ga še boš," se pošali in doda, da je običajno število gostov na poroki 1500.
Drugi izziv se je pojavil po rojstvu sina. "Pojavilo se je vprašanje, ali bo otrok krščen ali obrezan. Odločila sva se, da ne bo ne eno ne drugo, čeprav starši še niso povsem popustili," pove Eva. Po tradiciji je tudi tako, da fant in dekle pred poroko ne živita skupaj, "po poroki, ki jo plačajo starši, pa ti za darilo kupijo stanovanje in ga opremijo po tvojih željah. Tako dejansko ustvarijo pogoje, da otroci zaživijo normalno življenje, ne pa da takoj vzameš posojilo za 30 let, zato da rešiš stanovanjski problem."