Türk v Dražgošah za spravo, razvoj in solidarnost

Ta pripoveduje o veliki moralni moči slovenskega svobodoljubja in je spodbuda za prihodnje izzive, je poudaril slavnostni govornik, predsednik države Danilo Türk, ki je osrednji poudarek dal spravi in razvoju v postindustrijski dobi. Zbralo se preko 4000 ljudi Ob 66. obletnici dražgoške bitke se je na prizorišču velikega, a tragičnega dogodka iz zgodovine slovenskega naroda, zbralo preko 4000 ljudi, po ocenah organizatorjev celo 7000, saj je udeležence iz vse Slovenije v Dražgoše pripeljalo kar 55 avtobusov. Manj kot ostala leta pa je bilo tistih, ki so v Dražgoše prišli peš, v organiziranih pohodih, ki so vodili po težkih, razmočenih poteh. Najbolj tradicionalnega, že 29. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni se je udeležilo 279 pohodnikov, prav tako celonočnega 9. rekreativnega pohoda Železniki-Ratitovec-Dražgoše pa 107.

Türk za spravo, razvoj in solidarnost

Zbrani udeleženci osrednjega dogodka sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je letos že 51. obudil spomin na Cankarjev bataljon in dogodke v Dražgošah, so se s pesmijo in venci poklonili žrtvam, ki so dale svoja življenje za boljši svet. "Slovenski oboroženi odpor zoper tujo vojaško okupacijo je v razmerah, ki so bile videti brezupne, pokazal pot v prihodnost. Ta odpor je dokazal nezlomljivost narodnega duha in volje do življenja. Narod, ki je uspel dokazati takšno vitalno moč v tistih težkih časih in jo potrditi v času osamosvojitve države, mora biti sposoben najti odgovore na današnje izzive," je poudaril Türk.

Türk: Delež žrtev slovenskega naroda je bil velik Predsednik je pozval k iskanju moči za odpuščanje, za strpnost in spravo. Pojasnil je, da je bil delež žrtev in trpljenja, ki ga je prispeval slovenski narod v skupnem boju za svobodni svet, velik, saj je na primer samo v Dražgošah življenje izgubilo devet partizanov in 41 Dražgošanov, nad katerimi so se znesli Nemci.

"Gigantski spopad, ki je odločal o nadaljnji usodi človeštva"

"Včasih slišimo vprašanje, ali je bilo prav in smotrno začeti upor v tako težkih pogojih," je dejal Türk, v nadaljevanju pa poudaril, da je šlo za gigantski spopad, ki je odločal o nadaljnji usodi človeštva ter obstoju naroda in njegovi zgodovinski usodi. "Prispevek, ki smo ga Slovenci tako dali sodobni Evropi in sodobni svetovni ureditvi, nam je podlaga današnje suverenosti in naše samozavesti, s katero sodelujemo pri graditvi nove Evrope," je dodal.

"Čas neposredno po vojni je prinesel velike zločine"

Vendar pa je vojna prinesla tudi številne kršitve človekovih pravic. Čas neposredno po koncu vojne je prinesel velike zločine, kot so bili množični pregoni in poboji poražencev, je opozoril predsednik države in pojasnil, da je vse to del naše zgodovine ter da ne smemo pozabiti ničesar od tega.

"Prikazovanje delnih resnic ni resnica"

"Z odkrivanjem resnice in s tehtno razpravo o naši zgodovini, s popravo krivic in z odprtim dialogom o naši sedanjosti in prihodnosti bomo sposobni razviti družbo zrelih ljudi, ki bo kos izzivom časa," je dejal predsednik, ki meni, da se do zgodovinskih resnic prepogosto obnašamo nestrpno in preveč politično. "Prikazovanje delnih resnic kot edinih ali odločilnih ni resnica, ampak moralno vprašljivo početje. Vsiljevanje lastne sodbe, ki nima podlage v znanstvenih raziskavah in je brez pravno prepričljivih argumentov in zakonitih postopkov, je nasilje nad resnico, mišljenjem in pravom," je prepričan Türk, ki zadnjem času znake spravljivosti opaža v pogovorih o vojnih zakonih.

Hkrati se je predsednik države dotaknil tudi aktualnih tem razvoja v postindustrijski družbi, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic in družbene solidarnosti. "Ne sme nam biti vseeno, na kakšen način in s kakšnim občutkom za socialno pravičnost in solidarnost bomo obvladali inflacijo in sedanja socialna in politična gibanja," je poudaril.

Prihodnje leto vendarle obnovljen spomenik?

Predsednikovim besedam so danes prisluhnili tudi številni visoki gostje, državnozborski in evropski poslanci ter župani. Omeniti velja tudi ministra za obrambo Karla Erjavca, nekdanjega predsednika države Milana Kučana, predsednika političnih strank SD in LDS, Boruta Pahorja in Katarino Kresal, ljubljanskega župana Zorana Jankovića ter župane gorenjskih občin.

Glede na besede župana Železnikov Mihaela Prevca, jih bo prihodnje leto morda v Dražgošah vendarle pričakal prenovljen spomenik, ki že skoraj tri desetletja kljubuje vremenskim vplivom. Območno združenje borcev NOB Škofja Loka se že pet let prizadeva, da bi spomenik obnovili. "Na ministrstvih smo bili že dogovorjeni, vendar ko je prišlo do spremembe vlade, je vse propadlo," je dejal predsednik združenja Niko Sedej. Prevc pa je pojasnil, da so bili projekti že izdelani, vendar ministrstvu za kulturo niso bili zadostni.

Bo projekt v celoti financirala država?

Sedaj je v pripravi nov projekt obnove, za katerega Prevc upa, da ga bo v celoti financirala država, saj gre za zelo pomemben spomenik. Zato se ne strinja s predlogom ministrstva, da bi financiralo le 50 odstotkov 200.000 evrov vredne investicije v načeto betonsko konstrukcijo, omete, statiko in temelje, medtem ko bi preostanek morala kot lastnica objekta prispevati občina. "Država, ki obnavlja druge spomenike, bi morala tudi tega, saj je v njem tudi kostnica padlih žrtev v Dražgošah in dolžnost države je, da zanjo in za spomenik poskrbi," je poudaril Sedej.