Sreda,
24. 6. 2009,
20.17

Osveženo pred

9 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 24. 6. 2009, 20.17

9 let, 6 mesecev

Türk: Lastno državo smo si zaslužili in priborili

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V naši zgodovini nam nikoli ni bilo nič podarjenega, je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti dejal predsednik države Danilo Türk.

"Lastno državo smo si zaslužili in priborili. Naše domoljubje smo izkazali v vseh odločilnih trenutkih - od časov oblikovanja ideje o zedinjeni Sloveniji in NOB med drugo svetovno vojno, do osamosvojitvene vojne," je dejal Türk. Türk je v slavnostnem govoru poudaril, da je bil začetek slovenske poti v neodvisnost težaven. "Soočeni smo bili z agresijo takratne jugoslovanske vojske in z dvomi v našo osamosvojitev, ki so prevladovali v skorajda vsej mednarodni skupnosti. Vendar smo našo državnost uspešno in hitro izbojevali tako na bojnem polju, kot tudi za pogajalsko mizo," je izpostavil. "Slovenija je opravila veliko zahtevnih preizkušenj" Kot je povedal, smo med vojno za Slovenijo "povsem zaupali vsem vam, ki ste v enotah manevrske strukture narodne zaščite, slovenske teritorialne obrambe in slovenske policije tvegali svoja življenja. S svojo hrabrostjo in preudarnostjo v boju ste neprecenljivo prispevali k naši državnosti in k našim uspehom v miru," je dodal. Po oceni predsednika države je Slovenija v osemnajstih letih po osamosvojitveni vojni opravila veliko zahtevnih preizkušenj. "Naša država je bila vseskozi vredna zaupanja svojih državljanov. Sprejeli smo nujnost sprememb. Spreminjanje naše družbe je bilo premišljeno. Zavrnili smo iluzije hitrih rešitev, ki so nam jih ponujali iz tujine," je dejal in nadaljeval, da smo se izogibali nepotrebnim eksperimentom.

Hkrati s tem pa smo po njegovem mnenju ohranili visoko raven socialne varnosti, dvignili raven naše blaginje in se približali bolj razvitim med člani EU. "Vendar pa smo delali tudi napake. Naša denacionalizacija je bila v nekaterih pogledih premalo premišljena. V procesih privatizacije so se nakopičile oblike koncentracije lastništva, ki škodujejo našemu razvoju, ob tem pa so se pojavile napake in nezakonitosti. Skrajni čas je, da to danes odpravimo," je povedal.

"Premalo smo storili za spodbujanje ustvarjalnosti" Premalo smo, je nadaljeval, storili za tehnološko posodabljanje industrije. Prav tako smo po njegovo premalo naredili za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva in za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti. "Mnogokrat smo bili premalo pozorni in preveč neodločni v obrambi temeljnih družbenih vrednot, kot so odgovornost, skrb za skupno dobro in domoljubje," je opozoril.

Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, in ki je prizadela tudi nas, je pokazala, tako Türk, da imamo pomanjkljivosti: "Vendar, za polnoletnega človeka in za izkušeno državo spoznanje lastnih pomanjkljivosti ni tragično. Prav nasprotno, priznanje in odkrito soočenje z lastnimi slabostmi je pogoj za nadaljnji napredek." Ob tem je poudaril, da je očitno, da potrebujemo nov zagon in prehod na novo raven - v gospodarstvu in politiki, v kulturi in v naši lastni zavesti.

"Mladi imajo pravico do prihodnosti" "Tu, na tem trgu smo že slišali, da bi radi bili najboljši. Tako je tudi prav. Zberimo torej naše najboljše moči in približajmo se temu idealu!" je poudaril predsednik države in opozoril, da morajo biti zato naše misli usmerjene v prihodnost. "In predvsem, veliko več pozornosti moramo posvetiti mladi generaciji in njenim problemom. Mladi imajo pravico do prihodnosti. To prihodnost si bodo zagotovili v naši državi, a oblikovali po svoji predstavi. Prav zato pa jih preteklost ne sme obremenjevati," je izpostavil.

Tudi zato smo, je poudaril Türk, "dolžni končati s politično uporabo naših bolečin iz preteklosti. Spomin na žrtve vseh vojn in vsega vojnega in povojnega nasilja na naših tleh je treba ohranjati s potrebno pieteto, odkrivanje zgodovinskih resnic pa prepustiti zgodovinarjem," je dejal. "Zločini morajo biti kaznovani. Vse zločine moramo obsojati in obsoditi. Sodne postopke v zvezi s preteklimi krivicami je treba izvesti do konca, potrpežljivo, vztrajno in s polno mero občutka za resnost problema, s spoštovanjem zahtev pravnega postopka in z neomajno vero, da bo vse, kar je dosegljivo po sodni poti, po tej poti tudi doseženo. Prav je, da državljani Slovenije pomagajo pri tem prizadevanju preiskovalnih in sodnih organov," je dejal.

"Mladim moramo dati možnosti, da se izkažejo" Obenem je opozoril, da je v Sloveniji vse preveč mladih, ki nimajo stalne zaposlitve, ki so odvisni od kratkoročnih pogodb: "Med mladimi je vse preveč negotovosti. To mora skrbeti tudi državo, kajti njena prihodnost je življenjsko odvisna od volje in energije mladih." Kot je pojasnil, moramo mladim dati možnosti, da se izkažejo, "a tudi da zaživijo polno življenje, da se osamosvojijo, da se dovolj zgodaj vključijo v oblikovanje naše skupnosti in da si ustvarjajo družine z občutkom varne prihodnosti, ki jo daje urejena družba".

Po Türkovih besedah so naloge za prihodnost velike in bodo zahtevale veliko. "Potrebujemo odločno in prodorno politiko izhoda iz krize. Potrebujemo vladne ukrepe in zakonske predloge, ki bodo izražali odločnost in prodornost," je dejal.

"Veliko je odvisno od naše solidarnosti" Ob tem je opozoril, da so to velike naloge. "Vse te naloge ponovno kažejo na pomen države, naše, neodvisne, suverene Slovenije. Suverenost pomeni, da pri glavnih odločitvah nismo nikomur podrejeni. Z državo moramo ravnati pametno in z občutkom za potrebe naših ljudi in našega časa. Vendar naš vsakdan in naš razvoj nista odvisna samo od države. Veliko je odvisno od naše solidarnosti in občutka za skupnost," je še dejal Türk.

Klavora: Veliko smo dosegli

"Kljub svoji enkratnosti je slovenska samostojnost dejanje z globokimi koreninami, s pestrostjo različnih idejnih in političnih misli, ki so jo napovedovale," pa je pred osrednjo slovesnostjo na slavnostni seji DZ dejal podpredsednik DZ Vasja Klavora. Dodal je, da smo v minulih osemnajstih letih samostojnosti veliko dosegli in da smo lahko na to ponosni. Klavora je pojasnil, da je minilo osemnajst let, odkar smo za dokončanje naše poti v lastno in samostojno državo zadnjič borili z orožjem v rokah in jo tudi pridobili. "Osemnajst let je v človekovem življenju razdobje, ko naj bi dosegel zrelost," je dejal.

"Ali je slovenska država dosegla zrelost?" Podpredsednik DZ meni, da bi se morali vprašati, ali je slovenska država dosegla zrelost, "ki je potrebna za samostojno življenje, za modro odločanje, za sposobnost samokritike in za odgovornost izvršenih dejanj". Po njegovih besedah se zdi, da je preteklost poglavitna tema naše vsakdanjosti, saj nam daje veliko navdiha za razmislek in je globoko vpletena v politično in javno življenje.

Pot Slovenije v njeno samostojnost je bil proces, ki je vključeval načrtovane zamisli, konkretna dejanja, naključja, in mnogo vsega drugega, je poudaril Klavora in dodal, da je bilo veliko tega treba prilagajati zunanjim okoliščinam, ki so delovale zunaj naše moči. "Dogajanja pa so napolnjevala tudi konkretna dejanja, kot so bili vojni spopadi, ki so terjale človeške žrtve in materialno škodo," je dodal. Po njegovem mnenju so v odnosu do preteklosti popustila mnoga merila, ki ne služijo niti sožitju različnih sodb, "še manj k taki spravi, ki jo z besedami oznanjajo tisti, ki hkrati obsojajo eno od temnih plati minulih dni in iščejo le zaradi sprave ljudi, ki naj bi krivice in zločine zagrešili".

"Zaznamovani smo s preteklostjo" "Pri tem pozabljajo, da zgodovine ni mogoče obravnavati z merili in spoznanji našega časa. Prikazovanje zgolj teme kot, da ni bilo nikoli sonca, ki je očitno tudi sijalo in rodilo sadove," je zatrdil. Kot je poudaril, smo zaznamovani s preteklostjo, ko danes v njej iščemo razloge za slabe gospodarske razmere, "ko si očitamo domnevna zla dejanja", ko poveličujemo iz preteklosti tisto, "kar ne bi smeli in ko nam že kak droben urbanistični načrt daje priložnost za ideološko stigmatiziranje".

"Smo torej državljani Slovenije dosegli zrelost, je naša država dozorela in postala to, kar naj bi zrela država bila?" se je vprašal Klavora. To, kar smo dosegli v minulih osemnajstih letih, "ne bi imelo vselej tistega sijaja, ko ne bi gradili tudi na izkušnjah in rezultatih predhodnih desetletij", je prepričan podpredsednik DZ, ki tudi meni, da je k doseženemu pripomogla tudi močna državljanska in domoljubna zavest.

"Spoštujmo različnost" "Zavedajmo se tega, da imamo Slovenci le eno domovino, vsi in vselej in ne le v tem času, spominjajoč se dni, ko je osamosvojitev Slovenije po pripravljenem obdobju postala stvarnost," je povedal podpredsednik DZ. "Živimo strpni drug do drugega, spoštujmo različnost, ne zatekajmo se k skrajnostim, ne sramotimo drug drugega, ker smo vsi po svoje ranljivi, ne ustvarjajmo senzacij tam, kjer je na mestu pieteta, ne presegajmo področja idejnega in materialnega delovanja, naj bo spravnost med nami iskrena želja in dejanje," svetuje Klavora.

Po njegovih besedah bomo le tako izkazovali svojo zrelost, da smo resnični državljani skupnosti, ki se je zavestno in načrtno gradila od prvega slovenskega političnega programa pred stošestdesetimi leti in nazadnje presegla prvi politični program iz leta 1848 s samostojno slovensko državo. "Med zrelostjo in nezrelostjo ni vidnih meja. Kolebanje med njima je pravzaprav lahko način življenja. Odgovor o uspešno ali neuspešno opravljenem zrelostnem izpitu je zato lahko le opisna in ne s konkretno številko napisana ocena," je še dejal Klavora.