Slovenija in Avstrija še nikoli nista imeli tako dobrih odnosov, kot jih imata sedaj, hkrati med državama ni več uradnih meja, druži pa ju tudi skupna evropska valuta.
Sta bila soglasna slovenski predsednik Danilo Türk in avstrijski predsednik Heinz Fischer.
Dolgovi še iz časov Avstrijske državne pogodbe
V dvostranskih odnosih ni problemov, so pa dolgovi še iz časov Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Ostaja tudi nerešeno vprašanje dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem, "mislim pa, da je problem rešljiv", je na svojem prvem uradnem obisku v Avstriji še poudaril Türk in na slovensko manjšino naslovil poziv, naj razmisli o "novem formatu svojega delovanja". Dodal je, da bi bila morda potrebna krovna organizacija za manjšino v Avstriji. "Prav je, da slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem razmisli o novih formah svojega delovanja. Nekatere forme iz preteklosti morebiti niso več primerne," je še dejal in pozval, da bi bilo potrebno "nov duh, ki vlada med Slovenijo in Avstrijo in evropski kontekst, v katerem se nahajamo", izkoristiti za čim boljši razvoj. Krovna organizacija slovenske manjšine bi po besedah slovenskega predsednika lahko povečala učinkovitost prizadevanj za kulturni in vsestranski razvoj pripadnikov manjšine na avstrijskem Koroškem in regije kot celote.
Fischer: Manjšine obogatitev in ne nevarnost
Fischer je ob tem poudaril, da morajo prizadevanja glede rešitve manjšinske problematike v Avstriji v smer, da bodo pozitivne sile v družbi močnejše od strahov iz preteklosti. Dodal je še, da je potrebno na manjšine gledati ne kot na nevarnost, ampak kot na obogatitev, odnos do njih pa mora biti odprt in spoštljiv. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo moč tudi glede vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem najti "dobro skupno rešitev v skladu" z avstrijsko ustavo.
Predsednika Slovenije in Avstrije sta pozornost namenila tudi evropskim temam, predvsem v zvezi s slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Predsednik Türk ima danes na programu še srečanje z avstrijskim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem, predsednico avstrijskega parlamenta Barbaro Prammer in generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom el Baradejem.
Dober razvoj tudi na področju gospodarskega sodelovanja
Ficher je uvodoma dejal, da si pred mnogimi leti nikakor ne bi mogli predstavljati, da med Slovenijo in Avstrijo praktično ne bo več meja, kar se je zgodilo z vstopom Slovenije v schengen decembra lani, in da "uporabljamo skupno valuto, kot to počnemo danes" in da "lahko rečemo, da naši odnosi nikoli v zgodovini niso bili boljši kot danes". To se po besedah avstrijskega predsednika kaže tudi v dobrem razvoju na področju gospodarskega sodelovanja. Lani se je na primer blagovna menjava med državama povečala za 25 odstotkov, je dodal avstrijski predsednik.
Slovenski predsednik je tudi prepričan, da lahko dobro sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo in ostalimi državami na tem območju Evropi dejansko lahko prinese "novo podobo". Izpostavil je tudi, da Slovenija predseduje EU, ko ta razvija svoj energetsko-podnebni paket. Pomembno je, vztrajati, da bodo prioritete iz tega področja izpolnjene, je še dejal in dodal, da se lahko EU na tem področju uveljavi kot svetovni vodja. Glede institucionalnega razvoja pa je lahko Evropa za drugi svet "ne samo partner, ampak tudi vzor" je še menil.
2
