Türk in Bush predvsem o nujnosti krepitve človekovih pravic

Predsednika Slovenije in ZDA, Danilo Türk in George Bush, sta se danes na Brdu pri Kranju posvetila predvsem nujnosti krepitve spoštovanja človekovih pravic. Na tem področju sta po Türkovih besedah govorila tudi o tem, da bi bilo potrebno zapreti ameriško vojaško oporišče Guantanamo na Kubi, kjer so zaprti teroristični osumljenci. Kot je po srečanju z Bushem novinarjem pojasnil Türk, je Busha sprejel kot predsednik Republike Slovenije, govorila pa sta o nizu aktualnih mednarodnih tem. Glede vprašanja Guantanama sta bila po Türkovih besedah tudi precej konkretna in sicer, "da je treba to zapreti". Po Türkovih besedah je Bush zagotovil, da ameriški sistem dela v tej smeri.

Do podnebnih sprememb potrebno pristopiti bolj ambiciozno

"Govorila sva tudi o energetski problematiki in nujnosti, da se do problemov globalnega segrevanja pristopi na nov način, veliko bolj ambiciozno, s spremembami tehnologij in nalogami, ki iz tega izhajajo," je pojasnil slovenski predsednik. Bush je pri tem po Türkovih besedah ostal pri svojih strateških orientacijah in izpostavil potrebo po spremembah na tehnološkem področju, vendar podrobnosti ni navajal. "To bo stvar nadaljnjih pogovorov, vendar ne pričakujem, da se bo tu na Brdu kaj posebno velikega sklenilo," je menil Türk.

Pogovor tudi o Bližnjem vzhodu Posvetila sta se tudi položaju na Bližnjem vzhodu. Bush po Türkovih besedah sicer ni nakazal, da bi bilo potrebno morebitno posredovanje proti Iranu. "Ne o tem ni bilo govora. Nekaj omemb Irana je bilo, sicer pa sva se pogovarjala predvsem o vprašanju Palestine, ki je v enem svojih kritičnih faz, in pa o vprašanju Libanona, kjer je prišlo do neke določene spremembe z izvolitvijo predsednika, in pa možnosti, da se naredijo nadaljnji koraki za stabilizacijo.

Sicer sta po Türkovih besedah odnose med državama ocenila kot zelo dobre. "Vendar na področju trgovinske menjave s približno 670 milijoni evrov menjave v obe smeri lansko leto ne moremo biti zadovoljni. Tu je še prostor za spremembe; tudi stopnja investicij in menjave na področju storitev ni zelo visoka. Je dobra, a sva ugotovila, da bi lahko tu napravili še kaj več. Nisva pa šla v podrobnosti," je povedal Türk.

O slovenskih vojakih v Afganistanu nista govorila O morebitnih prošnjah po povečanju slovenske vojaške prisotnosti v Afganistanu po Türkovih besedah nista govorila. "Mislim, da se to tudi ne pričakuje," je dejal slovenski predsednik. Prav tako nista govorila o ameriški notranji politiki, predvsem o predvolilni kampanji za naslednjega ameriškega predsednika. "To je navsezadnje ameriška zadeva," je dejal Türk.

Bush pri Janši pohvalil izjemen napredek Slovenije

George Bush je na davišnjem srečanju z Janezom Janšo pohvalil izjemen napredek, ki ga je Slovenija naredila od njegovega zadnjega obiska pred sedmimi leti. Sicer pa so pogovori pred začetkom vrha EU-ZDA potekali izjemno sproščeno in v prijateljskem duhu. Kot je povedal premierov tiskovni predstavnik Rok Srakar, sta se Janša in Bush pogovarjala predvsem o gospodarskih vprašanjih in poudarila krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Pri tem je Bush pohvalil slovenske dosežke in izrazil navdušenje nad podatki glede bruto domačega proizvoda, ki ga beleži Slovenija.

Bush izpostavil tudi lepote Slovenije

Prav tako je ameriški predsednik pohvalil politični napredek, ki ga je Slovenija zabeležila od njegovega zadnjega obiska junija 2001; Slovenija je vmes postala članica zveze Nato in Evropske unije, ki ji zdaj že predseduje. Bush pa je posebej izpostavil tudi lepote Slovenije in turistične priložnosti.

Ameriški predsednik je poudaril tudi pomen "transformacijske moči demokracije in svobode". Pri tem je izpostavil primer Janše, ki je bil pred 20 leti politični zapornik, danes pa vodi državo in EU. Bolj direktne izkušnje transformacijske moči demokracije in svobode ni mogoče imeti, je po navedbah Srakarja dejal Bush.

Investicije za razvoj "zelene" industrije se bodo obrestovale

Po Srakarjevih besedah sta Bush in Janša veliko pozornost posvetila tudi rasti cen energentov, podnebnim spremembam in okoljsko-energetskemu paketu. Izrazila sta prepričanje, da se bodo investicije, ki jih EU in ZDA namenjata za razvoj "zelene" industrije, obrestovale, po njunem mnenju pa bo to povzročilo tudi novo tehnološko revolucijo, ki je nujna tako z ekološkega kot ekonomskega vidika.

Predsednik Evropskega sveta Janša je ameriškemu predsedniku predstavil tudi Lizbonsko pogodbo. Za razliko od prejšnjega vrha, ki je bil lani spomladi v Washingtonu, mu je Janša pojasnil, da je tokrat na mizi pogodba, ki bo olajšala delovanje in sprejemanje odločitev v EU, okrepila pa naj bi tudi samo vlogo unije v svetu, je povedal Srakar.

Poleg tega govorila o Zahodnem Balkanu, glavni poudarek pa sta namenila predvsem Srbiji in Makedoniji. Dotaknili pa so se tudi položaja na Kosovu. Sicer pa so ameriško stran zanimali predvsem slovenski pogledi na regijo, je še povedal Srakar.