Türk: Državni zbor naj ne hiti pri sprejemanju kazenske zakonodaje

Hkrati je ocenil, da "je napočil čas, ko se je treba posvetiti širšim vprašanjem položaja ustavnega sodišča". Na tem področju je po njegovem treba sprejeti nove rešitve.

"Pozivam državni zbor, da pri sprejemanju kazenske zakonodaje ne hiti po nepotrebnem in da omogoči normalen potek strokovne in splošne razprave, njene ugotovitve pa tudi ustrezno upošteva še pred dokončno potrditvijo zakonskih predlogov," je danes dejal predsednik Türk.

Pozval k novim rešitvam

Ocenil je, da je sedaj, ko je postopek volitev novih ustavnih sodnikov uspešno končan, napočil čas, ko se je treba posvetiti širšim vprašanjem položaja ustavnega sodišča v našem pravnem sistemu in vprašanjem njegovih pristojnosti. Za dosego učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za učinkovito ohranjanje ustavnega in pravnega reda je potrebno sprejeti nove rešitve. Nekatere rešitve bodo po njegovem mneju najverjetneje zahtevale tudi spremembo tistih določb slovenske ustave, ki so se z vidika teh temeljnih ciljev in funkcij Ustavnega sodišča izkazale za neustrezne.

Napovedal je, da bo o tem prihodnji teden spregovoril tudi pred državnim zborom. "Tudi Ustavno sodišče samo v vrsti svojih letnih poročil ugotavlja, da je v sedanjem ustavnem okviru obremenjeno z zadevami, ki po svojem pomenu in teži ne potrebujejo ustavno-sodnega varstva," je izpostavil predsednik.

Predvolilni čas za izdelavo programov izboljšanja pravosodja "Zato ocenjujem, da je nujno, da pristojni državni organi skupaj s strokovnjaki s področja pravnih znanosti pristopijo k pripravi konkretnejših predlogov rešitev, vključno s spremembami ustave," je dodal. Pozval je, naj predvolilni čas ne "postane priložnost za kritike pravosodja, motivirane z bojem za volilne glasove. Nasprotno, postane naj čas za izdelavo programov izboljšanja pravosodja pri nas".

Uvodoma se je sicer predsednik republike v govoru spomnil, da je kot nekdanji študent in profesor, pa tudi kot aktivist za človekove pravice, kot diplomat in kot politik pogosto razmišljal o pomenu in dometu prava v družbi. "Velikokrat sem imel priložnost spoznati, kako odgovori na družbena vprašanja, ki jih daje pravo, niso zadostni ali pa niso vedno politično sprejeti," je ocenil.

Pravniki dolžni razmišljati o razmerju med pravom in politiko Zato so pravniki po njegovem dolžni razmišljati o razmerju med pravom in politiko. Türk meni, da sta pravo in politika vselej v nerazdružljivi zvezi, saj je bilo pravo od pradavnine eno od orodij politike, hkrati pa je vselej imelo določeno stopnjo avtonomije. "Vladavine, ki hočejo biti učinkovite, so že zato sprejemale avtonomijo prava kot pomembno vrednoto, ki jo je treba vzeti resno", je povedal Türk.

Ta splošna spoznanja so po besedah Türka za slovensko družbeno stvarnost pomembna in prav slovenska družbena tranzicija ponuja bogastvo primerov, v katerih so vse vloge prava, vključno s pravom kot kritiko, prihajale do izraza.

Predsednik meni, da je to našo tranzicijsko izkušnjo možno povzeti v strukturirani in na pravnih spoznanjih temelječi analizi, zato je predstavil štiri aktualne primere s tega področja.

Prehod iz kolektivistične v pravno družbo

"Slovenija je že prešla iz kolektivistične družbe v družbo, ki temelji na pravno opredeljenem položaju posameznika," je poudaril Türk in dodal, da ta prehod ni bil brez konfliktov. "Bistven prispevek pri tem pa je imela civilna družba, ki je vzela človekove pravice za svoje in tako ustvarila potrebno politično podlago za ustavnopravno preobrazbo."

Pravno korektna osamosvojitev Slovenija je po besedah Türka svojo osamosvojitev in vzpostavitev države izvedla ob strogem spoštovanju prava. "Pogled na pravno korektnost slovenske osamosvojitve ni nikoli odveč," je opozoril in dodal, da je bilo v težkih trenutkih odločanja o obstoju in prihodnosti države na voljo dovolj pravnega znanja in pravne zavesti.

Demokracija je več kot zgolj odločanje na podlagi številčne večine, je opozoril. "Tvori jo pravna podstat, vladavina prava, vsebino pa ji daje organizirani politični konflikt, torej politični pluralizem in njegova najbolj izrazita vsebina, pluralizem političnih strank, ki si prizadevajo za politično oblast," je poudaril predsednik.

"Zakonodajna oblast mora videti preko horizonta interesov" Zakonodajna oblast mora imeti sposobnost videti preko horizonta interesov trenutne izvršne oblasti, je v nadaljevanju govora opozoril predsednik republike. Pri tem je izpostavil aktualno razpravo o "obširnih spremembah kazenske zakonodaje". Pri tem meni, da so zakonodajne odločitve te vrste še posebno pomembne in občutljive, ker je "kazenska zakonodaja ogledalo države in družbe, saj zadeva najrepresivnejši del pravne ureditve". Türk je opozoril, da je vselej treba paziti, "da v svoji represivnosti zakonodaja ne bi šla predaleč".

Odločitve je po njegovem mnenju treba sprejemati v mirnem ozračju in po tehtnem premisleku. "Izogniti se je treba vsaki naglici in vtisu, da se s tako pomembnimi spremembami kazenskega prava kakor koli mudi. Posledice premalo premišljenega ali prenagljenega zaključka zakonodajnega procesa so največkrat slabe in za pravni red nezaželene," je še dejal.