TTIP: Slovenija želi transparentna pogajanja, a "na eni strani so želje, na drugi pa pritiski"

Gospodarski in investicijski sporazum med EU in Kanado (Ceta) ter sporazum o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP) sta bila v središču razprave na današnjem zasedanju ministrov za trgovino EU v Bruslju. Sporazuma v Evropi dvigujeta precej prahu.

"TTIP morajo ratificirati parlamenti vseh članic"

Slovenija je v razpravi predstavila zadržke glede obeh sporazumov, je po zasedanju povedal Počivalšek. V zvezi s TTIP je predstavil devet stališč, ki so za Slovenijo pogoj za nadaljevanje pogajanj o sporazumu.

Med glavnimi je izpostavil, da mora biti TTIP sporazum mešane narave, kar pomeni, da ga morajo ratificirati parlamenti vseh 28 držav članic, tudi slovenski.

Slovenija zahteva posebno obravnavo določenih kmetijskih izdelkov

Slovenija tudi zahteva posebno obravnavno občutljivih kmetijskih izdelkov, na primer mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Regulatorno sodelovanje mora jasno in nedvoumno odražati uporabo previdnostnega načela. Na tej točki je bilo po Počivalškovih besedah največ strinjanja med članicami.

Prav tako mora biti ohranjena obstoječa raven standardov, kar vključuje tudi standarde na področju varne hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih pravil. Slovenija ne želi sprememb zakonodajnega okvira na področju genetsko spremenjenih organizmov.

"Na eni strani so želje, na drugi strani pa pritiski"

Slovenija tudi nasprotuje vključitvi investicijskega poglavja in dvostranskega investicijskega sodišča v sporazum, je še dejal Počivalšek.

Ministri so se tudi seznanili s potekom pogajanj o TTIP med EU in ZDA. "Na eni strani so želje, na drugi strani pa pritiski, da bi se pogajanja končala do konca leta," je razpravo povzel minister. Slovenija pri tem zagovarja stališče, da je treba dati vsebini prednost pred hitrostjo.

Potrebna je transparentnost pogajanj

Pogajanja o TTIP potekajo od sredine leta 2013 v strogi tajnosti. Za veliko razburjenje je poskrbela nedavna objava dokumentov o TTIP, iz katerih naj bi bilo razvidno, da ameriška stran v pogajanjih pritiska na EU.

Dokumenti, ki jih je razkril Greenpeace, so pomembno prispevali k temu, da se je v Evropi začelo o tem razpravljati, je dejal Počivalšek. Ob tem je izrazil upanje, da v prihodnje ne bo zmanjšanja transparentnosti v pogajanjih med ZDA in Evropsko komisijo. Transparentnost pogajanj je potrebna, je še poudaril.

"Na eni strani so želje, na drugi strani pa pritiski, da bi se pogajanja končala do konca leta," je razpravo v Bruslju povzel minister Zdravko Počivalšek. Foto: Matej Leskovšek

Tudi Ceta sproža "določeno mero strahu"

V razpravi o Ceti so vsi ministri ocenili, da gre za dober sporazum, obenem pa izrazili določeno mero strahu, da bi nekatere rešitve v tem sporazumu lahko prejudicirale TTIP.

Slovenija se tudi pri Ceti zavzema za sporazum mešane narave in nasprotuje temu, da bi bil ICS del sporazuma, je še dejal Počivalšek.

Evropski parlament proti investicijskim sodiščem

Evropska komisija je lani septembra odobrila predlog novega sistema za reševanje sporov med vlagatelji in državami – dvostransko investicijsko sodišče. Prejšnji mehanizem za reševanje sporov med podjetji in državo je namreč naletel na veliko neodobravanje. Proti mehanizmu se je v resoluciji izrekel tudi Evropski parlament.

Vprašanje, ali naj bo sporazum Ceta mešane narave ali zgolj v pristojnosti EU, je sicer dodobra ogrelo današnjo razpravo med Evropsko komisijo in državami članicami. Avstrijski minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner je pri tem opozoril na veliko nezaupanje v avstrijski javnosti do sporazuma Ceta.