Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
14. 7. 2010,
8.21

Osveženo pred

10 years, 6 months

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 14. 7. 2010, 8.21

10 years, 6 months

Tržaški dan sprave

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Meje ves čas padajo, ostajajo le tiste v glavah. Simbolno srečanje v Trstu je podrlo nekaj pregrad, druženje za spravo pa še ne pomeni sprave.

"Spomin ostaja, a naše oči so uprte v prihodnost." Tako sta že v ponedeljek v dobrodošlici državnikom zapisala predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka. Topel sprejem državnikov v Trstu daje besedam omenjenih vodij zamejskih Slovencev trdnejšo podlago. Daje možnost, a obenem še bolj jasno poudarja razkorak, ki so ga včeraj dopoldne prikazali v skupini fašistov, ta je ob zgradbo Narodnega doma položila venec v spomin fašistu. Z vsem potrebnim in primernim zgražanjem; tako slikovitega prikaza nujnosti krepitve odnosov med narodi, tako jasnega prikaza meja, kot ga prinaša presek včerajšnjega dogajanja, že dolgo nismo bili deležni.

Številni med nami smo se učili prirejene zgodovine. V nekdanji Jugoslaviji. V Italiji. V nekaterih delih so (bila) zgodovinska dejstva prepredena s propagandnimi sporočili, ki v argumentaciji ali interpretaciji dogodkov ne bi smela prevladati. Nekatere od teh prirejenih resnic so izpuhtele. Nekatere še živijo in se pojavljajo redno, navadno kar vsako leto ob istem času, ko je treba na novo ukrojiti zgodovinski spomin. Nekatere med njimi so še vedno zakoreninjene v šolskih sistemih in jih ni mogoče več krojiti.

Včerajšnjega umirjenega Trsta ne moremo zamenjevati s sprejemanjem splošne in enake interepretacije. A je gesta, ki je na mestu. Pri čemer pa razen vtisa možnosti ne prinaša bistvenega napredka pri prepoznavanju in priznanju resnice. Zakaj bi, če se že pri nas redno postavljamo na okope tradicionalnih delitev, sploh verjeli, da je v mednarodnem smislu moč premostiti desetletja ločenega življenja.

"To je lep obred, a sporazumeti bi se morali o zgodovinski resnici," je pred spravnim srečanjem predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipovića za SiOL dejal tržaški pisatelj Boris Pahor. S tem se je kar treba strinjati, le dodati je mogoče, da je bilo že na srečanje treba čakati več dolgih in iskric polnih let. Da bi politična simbolika prinesla spremembo v racionalnem, neobremenjenem odnosu do lastne zgodovine, v njenih interpretacijah, je težko verjeti.

Saj tako nihče zares ne more pričakovati, da bo za spravo dovolj en dan tvorne, spoštljive politike. A to je lahko začetek. Naj si sposodim besede hrvaškega predsednika Iva Josipovića, da bo šele zgodovina pokazala, ali je bilo srečanje zgodovinsko. Zgodovina pa je neusmiljena. Je pa nedvomno tudi očitna in večkrat prelahka žrtev manipulacij. Dela je še ogromno. Trst včasih deli, včeraj je povezoval. Intepretacije in manipulacije pa kar kličejo po sovražnem prevzemu.

Ne spreglejte