Trontelj: Slomšek je izjemno svetla osebnost v zgodovini Slovencev

Blaženi Anton Martin Slomšek je izjemno svetla osebnost v zgodovini Slovencev. Med dobrinami njegove zapuščine je vzgajanje rodov Slovencev v spoštovanju večnih vrednot, ki veljajo celo širše kot vrednote krščanstva, je na nocojšnji slavnostni akademiji Čujte zvoniti v Mariboru ob 150. obletnici smrti škofa Slomška povedal akademik Jože Trontelj. Dejal je, da pred današnjim časom na naših tleh že dolgo ni bilo dobe, ko bi bile te vrednote bolj potrebne in ko bi bilo bolj nujno, da jih ponovno vzamemo kot vodilo pri naših izbirah in odločitvah. Po mnenju Trontlja je Slomšek bolj kot današnji Slovenci razumel pomen moralnih vrednot za blaginjo naroda. Razumel ga je več kot 100 let pred škodljivo teorijo o prednostih permisivne vzgoje. Trontelj ocenjuje, da je bila morda še veliko večja škoda kot s permisivno vzgojo pri nas storjena z uveljavitvijo koncepta, da pouk o etičnih vrednotah ne sodi v šole, ker morajo šole ostati vrednotno nevtralne. Vrednotna nevtralnost pa je zanj nesmiselna puhlica. Pritiski na tradicionalne vrednote so močnejši Edino upanje za preživetje sedanje civilizacije Trontelj vidi v tem, da se velikanske razlike zmanjšajo, ne več toliko s pomočjo znanstvenega in tehnološkega razvoja ali tržnega gospodarstva, ampak predvsem prek vse večjega sprejemanja in zbliževanja etičnih vrednot. Meni tudi, da Slomšek z vsemi podrobnostmi današnjega sistema vrednot morda ne bi bil zadovoljen. Svet je namreč danes res precej drugačen, kot je bil pred več kot poldrugim stoletjem. Tako so po besedah Trontlja tudi pritiski na tradicionalne vrednote drugačni, predvsem so mnogo močnejši. "Ko bi bil Slomšek danes med nami, bi ga hudo skrbeli. Tem bolj pa bi bil vesel vse večjega splošnega priznavanja nujnosti, da se etične vrednote uveljavijo bolj kot kadar koli v preteklosti in da se uveljavijo globalno," je še dejal Trontelj.

Smrt v duhu svetosti Zbrane na akademiji je pozdravil tudi mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki je vrhunec obhajanja jubilejnega Slomškovega leta napovedal za 24. september, ko bodo nekaj minut čez pol deveto uro zvečer po župnijah mariborske metropolije zvonili zvonovi. To je namreč ura Slomškove smrti v duhu svetosti, ki so jo zaznali že njegovi sodobniki.

Kot je dejal Turnšek, je Slomšek v tem trenutku med nami živ. Živa je njegova misel in beseda, ki v mnogih poudarkih ohranja svojo aktualnost. Živa so tudi njegova dejanja, ki ga ohranjajo med nami kot enega največjih Slovencev v naši zgodovini.

"Iz kulturnega, narodnega, družbenega in državniškega vidika ostaja tisoče knjig po slovenskih hišah, njegov prenos škofijskega sedeža v Maribor in zaokrožitev novih škofijskih meja tako, da je vanje zajel nad 200.000 Slovencev, med najpomembnejšimi zgodovinskimi dejstvi naše domovine," je poudaril Turnšek.

Meni tudi, da je v tem jubilejnem letu posebno aktualno trojno Slomškovo sporočilo: o presežnosti človekovega duha, o nujnosti moralnega delovanja in klic k podaritvi drugim tudi v delu za skupno dobro.

Ker je bil s srcem zazrt v večnost, je bil Slomšek po Turnškovih besedah živ s svojim življenjskim optimizmom, ki ni klonil niti pred najtežjimi izzivi življenja.