To je pokazala raziskava o tem, kako pazimo nase in na druge

Spletno anketo Kako paziš nase in na druge? so izvedli v drugem tednu novembra v sodelovanju s podjetjem Valicon. Gre za tretji del objave rezultatov; v prejšnjih dveh objavah se je pokazalo, da je večina delovno aktivnih še vedno na delovnem mestu in da je skoraj polovica anketirancev obiskala vsaj eno drugo gospodinjstvo.

"Iz rezultatov sledi, da bi bilo smiselno razmisliti o strategiji spodbujanja varnega druženja - namesto druženja po domovih, raje varno druženje majhnih skupin na javnih površinah, kjer se bolj držimo priporočil, pa tudi verjetnost prenosa virusa je v odprtih prostorih manjša," so zapisali avtorji raziskave.

Tudi glede upoštevanja samozaščitnih priporočil na delovnem mestu raziskovalci vidijo kar nekaj možnosti za izboljšanje našega obnašanja. "Anketa je razkrila, da je polovica zaposlenih, ki delo opravlja na delovnem mestu, redno v tveganih stikih s sodelavci (skupne malice, dolgi sestanki, odmori za kajenje ipd.), bolje bi lahko poskrbeli za zračenje prostorov in tudi uporaba mask bi lahko bila bolj dosledna," menijo.

Kako so se vprašani držali priporočil na delovnem mestu?

Ves ali skoraj ves čas je masko nosilo 63 odstotkov zaposlenih, sedem odstotkov pa je nikoli ali skoraj nikoli. Slednjih niso vprašali, ali so bili morda na delovnem mestu sami in zato nošenje maske ni bilo smiselno.

Le dobra polovica je ves ali skoraj ves čas vzdrževala priporočeno razdaljo do drugih.

Polovica zaposlenih se je ves ali skoraj ves čas izogibala tveganim stikom s sodelavci, kot so skupne malice, dolgi sestanki, kajenje ipd.

Prezračevanje na delovnem mestu se je izkazalo kot najslabše upoštevano priporočilo, saj je zanj ves čas ali skoraj ves čas skrbelo 43 odstotkov vprašanih.

Vseh štirih priporočil se je ves ali skoraj ves čas držalo 27 odstotkov vprašanih.

Kako so vprašani upoštevali priporočila o samozaščiti na obisku drugih gospodinjstev v zaprtih prostorih?

Masko je na vseh ali skoraj vseh obiskih nosilo 44 odstotkov vprašanih. Enak odstotek vprašanih pravi, da so hodili izključno na kratke obiske, kjer niso jedli ali pili. Le odstotno točko manj je bilo takih, ki so na vseh obiskih vzdrževali razdaljo dveh metrov. Kljub ujemanju odstotkov pa ne gre za isto skupino ljudi — vsaj štirih od petih priporočil se je držalo le 16 odstotkov vprašanih, pri ostalih pa gre za različne kombinacije odgovorov.

Med priporočili je na obiskih največ anketirancev upoštevalo higieno rok, kar tri četrtine sodelujočih. Tu je opazna razlika med spoloma, in sicer si ženske pogosteje čistijo roke.

Foto: Getty Images Osebe, ki so bile na večjem številu obiskov, so slabše upoštevale priporočila.

Priporočila najbolj upoštevamo ob opravkih

Najbolj dosledno so sodelujoči upoštevali samozaščitna priporočila ob opravkih (obisk trgovine, banke, pošte, bencinske črpalke ipd.).

Kar 88 odstotkov jih je ves čas ali skoraj ves čas nosilo maske, 81 odstotkov si je razkuževalo roke in 77 odstotkov je upoštevalo varno razdaljo do drugih (vsaj dva metra). Vseh treh navedenih priporočil sta se držali dve tretjini vprašanih.

Ob opravkih so se bolje zaščitili tisti, ki spadajo v ogroženo skupino.

Za zaščito na opravkih so bolje poskrbeli tudi tisti, ki niso bili na nobenem obisku drugih gospodinjstev.

Pravilnega nošenja mask in varne razdalje se najbolj držimo na javnih prostorih

Pri vprašanjih o pravilnem nošenju maske in varni razdalji do drugih, ki sta bili vključeni pri vseh tipih prostorov, se nakazuje soodvisnost med stopnjo javnosti prostora in upoštevanjem priporočila, ugotavljajo avtorji raziskave. Teh dveh priporočil se vprašani namreč najbolj držijo na opravkih (najbolj javni prostor), sledi delovno mesto (manj javni prostor), bistveno manj pa se ju upošteva pri obiskih drugih gospodinjstev (zasebni prostor).

Foto: Getty Images Slednje velja tudi, ko analizo obiskov in opravkov omejimo le na podvzorec 188 oseb, ki so obiskovale delovno mesto — med njimi in tistimi, ki ga niso, namreč ni razlik v nošenju maske in vzdrževanju razdalje na obiskih in opravkih. Razlika med skupinama se je pokazala le pri dolžini obiskov ter obedovanju: za tiste, ki niso opravljali dela na svojem delovnem mestu, so značilni daljši obiski tujih gospodinjstev in tudi ob spremljavi hrane ali pijače.

Avtorji raziskave so podatke pridobili z Valiconovo anketo na nacionalnem reprezentativnem vzorcu 527 sodelujočih. V njej je sodelovalo 293 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je 188 oseb vsaj del delovnih obveznosti opravilo na delovnem mestu. Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, v katerem niso zajeti ljudje, ki so zavrnili članstvo v panelu. Spletni panel Jazvem.si je sicer eden prvih in hkrati največji spletnih panelov v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja. Stopnja sodelovanja udeležencev pri posamezni anketi je višja od 60 odstotkov.