Medtem ko aktivist Haris Tahirović ocenjuje, da je tudi 40 let po svetovnem kongresu Romov romska populacija še vedno v izredno težkem položaju, Jernej Zupančič izpostavlja številne dobre prakse.
Harisu Tahiroviću, predsedniku Zveze romske skupnosti Dežnik in predstavniku Romov Slovenije v Svetu Evrope, svetovni dan Romov ne pomeni nič posebnega, saj nekatera romska naselja še vedno nimajo vode, elektrike, niti dovolj hrane. "To, da se na Rome spomniš samo enkrat na leto, nima smisla," je kritičen. "V Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in v Sloveniji je prisotno ustrahovanje Romov, nad romsko populacijo se izvajajo diskriminatorni ukrepi."
Izkorišča se neznanje Romov in finančna sredstav iz EU
Tahirović ocenjuje, da se izkorišča neznanje Romov in finančna sredstva, ki pritekajo iz Evropske unije. "Nekatere članice EU ne upoštevajo in ne delujejo po normativih Sveta Evrope - to pomeni, da sredstva in projekti, ki so namenjeni izboljševanju položaja Romov (izobraževanje, bivalni in zdravstveni pogoji, zaposlovanje), stojijo na črni točki. Po njegovem mnenju bi potrebovali mediatorje, ki bi nadzorovali vse finančne konstrukcije in pretakanje denarja. "Veliko financ v vrednosti več milijonov evrov, ki so namenjene šolstvu in reševanju socialne problematike, gre enostavno mimo nas," pravi. Težava je tudi pri delitvi Romov v dva koša: "Eno so avtohtoni Romi (teh je okrog 4.000), drugo pa Romi na Dolenjskem in Romi iz držav nekdanje Jugoslavije, ki jih država meče v drug koš," pojasni.
Jernej Zupančič: Poročilo AI je precej tendenciozno
Vodja strokovne skupine za reševanje romske problematike Jernej Zupančič je prepričan, da je Slovenija lahko v marsikaterem pogledu evropski zgled. Kritičen je do poročila Amnesty International, ki ga ocenjuje kot precej tendenciozno, "saj ne prikaže situacije celovito, niti ne raziskuje vzrokov in razvojnih možnosti, ampak izpostavlja najbolj kričeče primere". Zaveda se številnih težav na tem področju, izpostavlja pa tudi jaro kačo negativne medijske podobe romskih sodržavljanov. "Prav bi bilo, da se izpostavijo tudi nekateri dosežki. Imamo tudi odlične učence, dobre študente, marljive delavce in iznajdljive podjetnike. Načrtno bi morali promovirati dobre prakse." Link na pogovor z bodočo romsko doktorico znanosti..
Kaj je treba postoriti, da bi se razmere izboljšale?
Haris Tahirović predlaga spremembo zakona o romski skupnosti, kar pomeni, da je treba vanj vključiti celotno romsko skupnost in organizacije, ki so sogovorniki in govorniki o romski skupnosti v Sloveniji. "Ključnim ljudem romske populacije je treba pustiti zraven," je prepričan Tahirović, ki predlaga, da naj projekte, ki se financirajo iz Evropske unije in državnega proračuna, izvajajo romske organizacije in same tudi izbirajo ustrezen potreben kader (socialni delavci, profesorji) za izvedbo "romskih" projektov.
"Naj se konča "razmetavanje" denarja za naselja"
"Naj se konča "razmetavanje" denarja za naselja." Tahirović predlaga ureditev vsakega naselja posebej (takih naj bi bilo okrog deset). "Politiki naj pomislijo na svoje otroke, saj je otroke iz takih neurejenih razmer nemogoče pošiljati v šolo. Če bi država hotela, bi se dalo naselja konkretno urediti. Mladim družinam je treba omogočiti integracijo (ne asimilacijo!) v normalno okolje. To je moj cilj!"
Sedem milijonov evrov za infrastrukturo v romskih naseljih
V uradu za narodnostna vprašanja so prepričani, da do hitrejših in končnih izboljšav lahko pride le z aktivnim sodelovanjem države, lokalnih skupnosti ter lastne participacije romske skupnosti, vse skupaj pa bi moralo potekati ob razumevanju večinskega prebivalstva in sodelovanju nevladnih organizacij. Po ugotovitvah zadnje ankete, ki jo je izvedla strokovna skupina za reševanje prostorske problematike Romov, je danes 58 odstotkov naselij sprejetih v občinski prostorski načrt oziroma so odgovorni na občini v anketi navedli, da je to v postopku.
Odhod iz romskih naselij kot ena izmed rešitev
Tahirović meni, da bi Romom, ki so pripravljeni zapustiti svoja naselja, država lahko ponudila stanovanja. Tak primer je denimo ljubljanski župan Zoran Janković, ki je Romom iz naselja Koželjevo, ki je bilo v lasti občine Ljubljana, in so ga zaradi gradnje stadiona in ureditve urbanega okolja zrušili, ponudil nadomestna stanovanja. "Ti Romi danes živijo v stanovanjih, raztresenih po različnih delih Ljubljane, a mladim družinam se je v normalnem bivalnem okolju uspelo integrirati in imajo priložnost za neko svetlo prihodnost. Otroci bodo končali šolo, družili se bodo z otroki, ki niso romskega porekla, in lahko se bodo vključili v civilizirano okolje. Iz takih generacij lahko nekaj naredimo."
"Afrika v Sloveniji"
Tahirović je prepričan, da so v primerjavi z romskimi naselji na obrobju mesta boljše celo razmere v živalskem vrtu. "V Svetu Evrope sem povedal, da pri nas vladajo podobne razmere kot v Afriki, saj ljudje v 21. stoletju nimajo pitne vode. Organizacije so se o tem pripravljene prepričati na lastne oči in videli bomo, kaj lahko storimo."
3
