Ta teden v Sloveniji Kosorjeva in Mesić

Kosorjeva se bo na neformalnem srečanju v sredo na Kranjski Gori sešla s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, Mesić pa se bo na povabilo slovenskega kolega Danila Türka v četrtek mudil na poslovilnem obisku. Poglobitev sodelovanja in reševanje odprtih vprašanj Kosorjeva in Pahor bosta srečanje na Kranjski Gori po napovedih iz kabineta slovenskega premiera izkoristila za poglobitev nadaljnjega vsestranskega sodelovanja med državama ter reševanje odprtih vprašanj. Mesić se bo ob Türku sestal tudi z Gantarjem, Pahorjem in Jakovićem Dvostranski odnosi oziroma njihov dodatni razvoj bo tudi tema poslovilnega obiska predsednika Mesića v Sloveniji, kamor prihaja le dober mesec pred iztekom svojega drugega petletnega predsedniška mandata 18. februarja. Ob gostitelju se bo hrvaški predsednik predvidoma sešel tudi s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, premierom Pahorjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Predsednika se bosta v Vinici udeležila še prireditve v organizaciji Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva.

Potem ko sta premiera Pahor in Kosorjeva 4. novembra lani v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, v skladu s katerim bo vprašanje meje med državama reševalo ad hoc arbitražno sodišče, med državama ostaja odprtih še nekaj vprašanj. Hrvaška je sporazum že ratificirala, v Sloveniji pa se je zataknilo. Zaradi kritik javnosti je sporazum predmet ustavne presoje - ki jo je pričakovati februarja -, pred ratifikacijo v državnem zboru pa se obeta še predhodni referendum. Po ocenah MZZ bi do ratifikacije lahko prišlo do poletja, če bo seveda sporazum dobil "zeleno luč" ustavnega sodišča, tudi glede potrebne večine v DZ, in če bo dobil podporo na referendumu.

Kljub sporazumu je usoda vprašanja meje še nedorečena Kljub sklenitvi sporazuma je usoda vprašanja meje še nedorečena, državi pa morata rešiti tudi še nekaj drugih vprašanj, ki ostajajo odprta še od razpada nekdanje skupne države. Tudi njihovo reševanje sta premiera napovedala septembra ob napovedi sklenitve arbitražnega sporazuma in nadaljevanja hrvaških pristopnih pogajanj z EU, potem ko je Slovenija napovedala umik zadržkov na hrvaška pristopna pogajanja zaradi prejudica meje v hrvaških pristopnih dokumentih.

Odprti ostajata tudi vprašanje dolga nekdanje LB in vprašanje Nek Gre za vprašanje dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, zaradi katerega je med drugim že leta oviran dostop slovenskih bank na hrvaški bančni trg, in za vprašanje Nuklearne elektrarne Krško oziroma izpolnjevanja hrvaških obveznosti do nuklearke, katere solastnica je Hrvaško elektrogospodarstvo.

Od dogovora o načinu reševanja omenjenih vprašanj bo odvisen tudi umik slovenskih zadržkov na tri hrvaška pristopna poglavja z EU - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika. Pri poglavju okolje ima Slovenija zadržke zaradi Nek. Pri okolju in ribištvu pa želi Slovenija, kot je povedal uradni govorec MZZ Milan Balažic, doseči ohranitev zgodovinskih pravic slovenskih ribičev do ribolova v hrvaških teritorialnih voda, kot to določa Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops). Od Hrvaške pa želi tudi dobiti zagotovila, da zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) ne bo uveljavila za Slovenijo do implementacije odločitve arbitražnega sodišča.

Drugi obisk Kosorjeve v Sloveniji Obisk hrvaške premierke Kosorjeve bo že drugi v Sloveniji, odkar je v začetku lanskega julija prevzela položaj. Prvič je bila v Ljubljani 11. septembra lani, ko sta se s premierom Pahorjem dogovorila o rešitvi spora o meji na arbitražnem sodišču.

Mesić se je pogosto srečeval s slovenskimi predsedniki Predsednik Mesić, ki je drugi predsednik samostojne Hrvaške, je med svojim mandatom od leta 2000 Slovenijo večkrat obiskal in se pogosto, delovno ali neformalno, srečeval z bivšim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in pokojnim Janezom Drnovškom. V Sloveniji je bil nazadnje na uradnem obisku maja 2003. Nazadnje sta se Türk in Mesič sestala 4. junija lani na Cetinju ob robu srečanja predsednikov jugovzhodne Evrope.