"Sumljive" javnomnenjske ankete

Po ponedeljkovi napovedi Zorana Jankovića in Gregorja Viranta, da bosta na decembrskih volitvah nastopila s svojima listama, so javnomnenjske raziskave volilnih namer postale nekoliko bolj zanimive. Prihod dveh novih, močnih akterjev na volilno prizorišče je očitno povsem premešal karte, po rezultatih raziskave, ki jo je včeraj objavil Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije – IFIMES celo tako, da bi na volitvah največ glasov takoj za SDS dobila lista Gregorja Viranta, v isti raziskavi pa so tudi ugotovili, da bi anketiranci na mestu mandatarja najrajši videli Viranta, in ne Janeza Janše. Virantu sodeč po rezultatih raziskave zaupa 22,4 odstotkov anketirancev, Janši 18,3 odstotkov, Jankoviću 12,2 in Borutu Pahorju 10,1 odstotka.

888 poglobljenih intervjujev v dveh tednih

Ko smo si pobliže ogledali rezultate omenjene raziskave, smo ugotovili, da je v njej sodelovalo 888 anketirancev, uporabili pa so metodo terenskega globinskega intervjuja, kar pomeni, da so do anketirancev pristopali osebno in z njimi opravljali daljše intervjuje. Za raziskavo so potrebovali zgolj dva tedna, pri tem pa je sodelovanje v raziskavi zavrnilo samo 20 odstotkov vseh vprašanih. Ker nam je direktor IFIMESa mag. Zijad Bećirović na naše poizvedovanje o metodologiji raziskave odvrnil le, da vse piše na spletni strani, v branje pa nam je priporočil knjigo o tržnih raziskavah, smo se za komentar obrnili na Zenela Batagelja iz agencije Valicon, kjer že več let izvajajo javnomnenjske raziskave o volilnih namerah, tuje pa jim niso niti vzporedne volitve.

"Niste edini, ki me sprašujete za mnenje o tej raziskavi. V naslednjih dveh mesecih bo tovrstnih rezultatov mnogo in mediji boste vsekakor morali paziti, morda celo bolje 'sfiltrirati', take rezultate, ki so morda 'sumljivi'."

Terenski intervjuji primerna, a precej dražja metoda

Najprej nas je seveda zanimalo, ali so terenski intervjuji, za katere vemo, da vzamejo bistveno več časa in denarja kot telefonske ankete, primeren način ugotavljanja predvolilnega utripa.

"Terenski intervju je eden od možnih načinov zajemna mnenj, ker je raziskava dala tudi kvantitativne rezultate, gre najverjetneje za kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega - poglobljenega intervjuja. Poglobljeni intervjuji so veliko bolj kompleksni za izvajanje in potrebujejo posebej izšolane raziskovalce in ne le anketarje. Na primer na Valiconu jih imamo kakih 15. Vsakdo od njih seveda popolnoma obvlada tudi klasično kvantitativno intervjuvanje. Skratka, odgovor je da, je primerna, vprašanje pa je, če je res potrebna, saj gre za veliko dražjo metodo."

Takšna raziskava lahko stane tudi 50.000 evrov

Možno je seveda tudi, da gre zgolj za napačno poimenovanje metode, da je šlo morda samo za klasično terensko raziskavo in ne za poglobljene intervjuje, ki bi zahtevali precej več časa in denarja. V Valiconu, kjer imajo za terenske raziskave usposobljenih "le" 15 raziskovalcev, bi raziskava s tovrstno metodo trajala verjetno več kot mesec dni. "Cena bi bila nenormalno velika, verjetno govorimo o znesku prek 50.000 EUR. Za primerjavo - klasična tovrstna kvantitativna raziskava, mi bi predlagali telefonsko ali spletno anketo, se izvede v okviru nekaj 1000 EUR. Tovrstna anketa se izvede v nekaj dneh." Koliko so za raziskavo namenili na IFIMESu, kot rečeno, nismo izvedeli.

Neverjetno velik odziv

Pri podatkih v raziskavi v oči zbode tudi podatek, da je bila stopnja sodelovanja okoli 80%, kar je po mnenju Batagelja za Slovenijo absolutno nerealno. "V Sloveniji so stopnje sodelovanja pri najboljših raziskavah, kjer se uporablja dopise, profesionalne redno zaposlene anketarje, za raziskavo pa stojijo znana raziskovalna podjetja, nekje največ 50%, pri čemer take ankete trajajo tudi po kak mesec, ker se poskuša prepričati tudi tiste, ki niso hoteli sodelovati."

Pri interpretaciji je potrebno upoštevati kontekst

Čeprav je Gregor Virant najavil svojo kandidaturo šele na zadnji dan izvajanja IFIMESove raziskave, rezultati kažejo na visoko podporo nekdanjemu ministru za javno upravo. Operiranje s kandidati, ki še niso uradno najavili svoje kandidature, temveč gre zgolj za ugibanje, sicer ni problematično, "je pa to potrebno upoštevati pri interpretaciji. Vse raziskave, točneje anketiranja, so izvedena v nekem kontekstu," opozarja Batagelj.

"Ko nekdo objavi kandidaturo, se sprožijo govorice in v primeru, da gre za pozitivno kandidaturo, lahko govorice rezultat samo še izboljšajo, in obratno. Ti rezultati ne upoštevajo tega zadnjega elementa. Na Valiconu smo na primer z meritvami počakali do danes, da zajamemo tudi ta element. Upoštevamo pa vse stranke in nove stranke, ki so najavile svojo kandidaturo."