Sum kaznivega dejanja dovolj za odvzem pooblastil

Direktor CSD Šiška je na podlagi odločbe inšpekcije, ki je ugotovila sum kaznivega dejanja, delavcu odvzel vsa pooblastila, maja pa so mu iz krivdnih razlogov prekinili delovno razmerje. In kje je srž problema pravne države? V tem, da kriteriji niso enaki za vse, saj utemeljen sum v primeru Natalije Markač ni bil dovolj za odvzem pooblastil delavkam CSD, ki so osumljene kaznivega dejanja ponarejanja listin. Različni kriteriji Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar je namreč v miniintervjuju v Žurnalu na vprašanje, kako bodo ukrepali v primeru suma zlorabe socialnega delavca, povedal naslednje: "Med ukrepi, ki jih je naložila inšpekcija, je tudi pregled vseh dejavnih skrbniških zadev, z vsakim novim sumom kaznivega dejanja morajo biti seznanjeni organi pregona." Popolnoma nasprotno so na ministrstvu za delo in socialne zadeve ravnali v primeru Natalije Markač s Koroške, ki se je kar sedem let borila, da je nazaj dobila hčeri, ki sta ji bili na podlagi nepreverjene izjave njenega moža, da ni skrbna mati, odvzeti v enem dnevu in dani v rejništvo. Sum ni podlaga za odvzem pooblastil Na ministrstvu so namreč na novinarsko vprašanje, ali so sprožili interno preiskavo nad delom socialne inšpekcije in strokovnih delavk, glede na to, da poteka predkazenski postopek v zvezi z utemeljenim sumom storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin s strani socialnih delavk CSD Ravne na Koroškem, da Kosova komisija trdi, da obstaja utemeljen sum za storitev teh kaznivih dejanj in glede na to, da je primer prevzela generalna policijska uprava, odgovorili naslednje: "Zakon o socialnem varstvu MDDSZ ne daje nobene pravne podlage za uvedbo kakšnega internega nadzora nad delom socialne inšpekcije. Menimo tudi, da utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ni zadostna podlaga za odvzem javnih pooblastil strokovne delavke." Očitno se je ministrstvo oziroma inšpekcija v šišenskem primeru postavila na popolnoma drugačno stališče kot v primeru Markač, kjer utemeljen sum ni zadoščal za ukrepanje, medtem ko je v zadnjem odmevnem primeru utemeljen sum zadoščal, da so socialnemu delavcu odvzeli pooblastila. Ugled CSD resno načet Ali pa gre pri Brezovarjevi napovedi – oziroma tudi današnji napovedi ministra Svetlika, da bo inšpekcija pregledala področje skrbništva na CSD – o nadzoru nad vsemi 62 CSD zgolj za manever z namenom, da bi reševal ugled svojega inšpektorata, ki je s primerom Markač resno načet? Poleg tega je najmanj nehigienično, da bi direktor socialne inšpekcije pregledoval sume kaznivih dejanj in zlorab, če je podobnih dejanj osumljen tudi sam. Na ministrstvo in Brezovarja smo že v petek naslovili prošnjo za pojasnilo, v kakšnih primerih je utemeljen sum dovolj za ukrepanje in zakaj v primeru Markačeve tega niso storili. Obljubili so nam, da bodo odgovorili čim prej v začetku tega tedna, vendar kljub današnji urgenci odgovorov še vedno nismo dočakali. Inšpektorji pod lupo policije Sicer pa na generalni policijski upravi še vedno poteka predkazenski postopek – kar so nam potrdili, a zaradi interesa preiskave več kot potrditve nismo dobili – zoper glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja, direktorja socialne inšpekcije Petra Stefanoskega in kabineta ministra za delo in socialne zadeve oziroma ministra Ivana Svetlika zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, ker naj bi opustili dolžno ravnanje in organom niso prijavili pregona sum storitve kaznivih dejanj delavk na CSD Ravne na Koroškem. Slovenjgraško tožilstvo, kar je potrdila vodja tožilstva Jelka Štumberger Mlakar, obravnava socialne delavke – po naših podatkih gre za direktorico Sonjo Tiršek, Ireno Pudgar in Borislavo Repotočnik ter Zmago Prošt –, ki so osumljene ponarejanja uradnih listin. Natalija Markač je svoj sedemletni boj z mlini na veter oziroma z državnimi institucijami opisala v knjigi za naslovom Zlorabljen otrok v sistemu države.