Stranke zagovarjale svoje volilne obljube pred davčnimi svetovalci

Na kongresu, ki ga danes na Hočkem Pohorju organizira Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, so danes soočili predstavnike političnih strank in davčne svetovalce glede volilnih napovedi na področju fiskalne politike in davčnega sistema. Vsi predstavniki strank so poudarili, da davkov ne gre nižati vse povprek, temveč preudarno in selektivno.

Dvig DDV ne bo ugodno vplival na potrošnjo in inflacijo Med konkretnimi predlogi so se lotili predloga za zvišanje davka na dodano vrednost (DDV), ki ga predlaga Pozitivna Slovenija. "Zavedamo se, da to ne bo ugodno vplivalo na potrošnjo in inflacijo, a preprosto drugače ne bo mogoče znižati proračunskega primanjkljaja," je dejala njena predstavnica Alenka Bratušek.

Večina ostalih udeležencev okrogle mize je menila, da bi dvig DDV imel več negativnih kot pozitivnih posledic. Andrej Šircelj (SDS) je na primer izpostavil možnost krepitve nekonkurenčnosti in negativne socialne posledice tega ukrepa.

"Dviga DDV si v tem trenutku ne moremo privoščiti, temveč šele po tem, ko bomo konsolidirali gospodarstvo," je dodal Zoran Dernovšek (SMS Zeleni Evrope). Po drugi strani pa je Janez Kopač (Zares) menil, da se dvigu DDV ne bo mogoče izogniti, saj bo to zahtevala tujina.

Govora je bilo tudi o davku na luksuz Beseda je tekla tudi o predlogu za uvedbo davka na luksuz. Čeprav ga številne stranke omenjajo v volilnih programih, so le redki na okrogli mizi znali pojasniti, kako bi ta predlog uresničili. Za takšen davek so na primer v NSi, s tem da je definicija luksuza po besedah Milana Matosa "zelo zapleteno vprašanje in stvar razprave". Po drugi strani je Janez Šušteršič (Lista Gregorja Viranta) poudaril, da država nima pravice ocenjevati, za kaj lahko posameznik porabi svoj denar in za kaj ne. "Davek na luksuz je populizem," je bil jasen Bogdan Barovič (SNS).

Vsi so se strinjali, da je treba davčno zakonodajo poenostaviti in odpraviti vrzeli v njej. Predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs je namreč izpostavila problem sprejemanja zakonov, ki jih ni mogoče izvajati, ter problematičnost kulture plačevanja davkov v Sloveniji, kjer je država po njenem mnenju zelo slab zgled. Tomaž Orešič (LDS) pa je poudaril, da ni problem višina davkov, če so storitve, ki se financirajo iz tega vira, kakovostne.