Predsednik SLS Bojan Šrot je povedal, da bo stranka do sredine februarja letos oblikovala kandidatno listo s sedmimi kandidati in jo predložila organom stranke v sprejem.
Prvak SLS je po seji izvršilnega odbora in sveta stranke na Ljubnem ob Savinji v izjavi za javnost napovedal dejal, da bo stranka za evropske volitve pripravila programski manifest v duhu evropske ljudske stranke in pri tem izrazil pričakovanje, da bo stranka po volitvah vstopila v evropski parlament. Šrot o imenih potencialnih kandidatov še ni želel govoriti, pojasnil je le, da imajo nekaj imen evidentiranih, o lastni kandidaturi pa ni razmišljal.
Izbrali bodo kandidate z dobrimi rezultati na zadnjih državnozborskih volitvah
Pri oblikovanju kandidatne liste za evropske volitve bo stranka izbirala med tistimi kandidati, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah dosegli nadpovprečne rezultate, so prepoznavni v širšem okolju, z listo pa bodo skušali pokriti celotno Slovenijo. "Želimo doseči uspeh na volitvah in imeti vsaj enega poslanca v evropskem parlamentu ter vnesti v stranko malo več evropske dimenzije," je povedal Šrot.
Pojasnil je tudi, da so na izvršilnem odboru govorili še o urejanju odnosov s Hrvaško in o svežnju ukrepov za blažitev gospodarsko-finančne krize. Ob tem je Šrot izrazil zadovoljstvo, da se je slovenska politika poenotila glede urejanja odnosov s Hrvaško in se odločila, da bo v državnem zboru sprejela resolucijo o tem vprašanju.
SLS je v DZ že trikrat vložila predlog resolucije o urejanju odnosov s Hrvaško
Po Šrotovih besedah je SLS oktobra lani, takoj po državnozborskih volitvah, že tretjič vložila v državni zbor predlog resolucije o urejanju odnosov s Hrvaško. Glede sobotnega pogovora predsednika vlade Boruta Pahorja za časnik Večer, v katerem je izjavil, da sta se on in nekdanji predsednik vlade Janez Janša zavedala pomembnosti in občutljivosti urejanja odnosov s Hrvaško, je Šrot opozoril, da ta Pahorjeva navedba ne drži.
Meni namreč, da SLS že deset let opozarja na nujnost reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško in pri tem poudarja dimenzijo tega vprašanja glede na slovenski nacionalni interes. Šrot se je tudi dotaknil izjave predstojnika katedre za mednarodne odnose Milana Brgleza, ki se sprašuje, ali bo Sloveniji uspelo obdržati celovitost Piranskega zaliva glede na to, da na južnem delu tega zaliva Slovenija nima kopenskega ozemlja.
SLS se bo zavzemala za mejo, kakršna je bila 25. junija 1991
Predsednik SLS je prepričan, da so izjave Brgleza v direktnem nasprotju z ugotovitvami skupine zgodovinarjev, ki je delala v okviru vladne skupine za rešitev mejnih vprašanj s Hrvaško. "Odpreti bo treba vprašanje določitve meje po kopnem pri katastrskih občinah Kaštel in Savudrija, ki so bile z londonskim memorandumom dodeljene Hrvaški. V SLS se bomo ves čas zavzemali, da bo meja potekala tako kot je potekala 25. junija leta 1991 in takrat je Slovenija imela nesporno suverenost nad Piranskim zalivom," je še dejal Šrot.
2
