Sprejeti spremembi zakonov o bančništvu in o ZUJF-u

Temeljni cilj predloga novele zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča povrnitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za tiste upravičence, ki so bili dejansko vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, za katere so bili tudi dejansko plačani prispevki v splošne republiške sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Nova kategorija upravičencev "Vsebina zakona se spreminja tako, da bo dodana nova kategorija upravičencev, ki bodo od uveljavitve tega zakona dalje izključeni iz nižanja pokojnin, določene v 143. členu zakona o uravnoteženju javnih financ," še pove minister.

Osem tisoč srečnežev Z omenjeno novelo zakona želi torej vlada popraviti nesorazmerne posege v izplačilo nekaterih pokojnin, ki so bili storjeni z uveljavitvijo zakona v letošnjem juniju. S tem se bodo približno osem tisoč upokojencem pokojnine zvišale na prejšnjo raven.

Premalo srečnežev Barbara Žgajner Tavš (PS) je opozorila, da vlada popravlja krivice samo za osem tisoč upokojencev. "Pa vas bom spomnila … Kje je tistih štiri tisoč upokojencev – samo za primer –, ki imajo ravno tako vplačane prispevke, ki so bili zaposleni v službah nekdanje Jugoslovanske ljudske armade? Za tiste krivic ne popravljate in zaradi te selektivnosti v Pozitivni Sloveniji zakona v taki obliki ne bomo podprli."

Noben popravek brez odprave vseh krivic ni sprejemljiv Andreja Črnak Meglič (SD) je poudarila, da je ZUJF neuravnotežen tako z vidika posega v posamezna področja kot tudi z vidika posledic, ki jih bo imela uveljavitev zakona za večino državljanov Slovenije. "Noben popravek 143. člena ZUJF-a, ki ohranja selektivno, diskriminatorno in protiustavno obravnavo upravičencev do pokojnin pod posebnimi pogoji, za nas ni sprejemljiv. Iz obravnave ste namreč izpustili celotno skupino uživalcev vojaških pokojnin, ki so prav tako kot ta kategorija, o kateri se pogovarjamo danes in jo izvzemate, plačevali prispevke celo svojo delovno dobo."

Štefan Tisel (SDS) je povedal, da novela zakona po njihovem mnenju vendarle popravlja anomalijo posebni skupini upokojencev, ki se jim je pokojnina znižala, čeprav so plačevali prispevke. DL je dolgo tehtala Kristina Valenčič (DL) pa je izpostavila, da je njena stranka vlado že junija pozvala, da prouči učinke ZUJF-a v praksi in pripravi ustrezne rešitve, če se bo izkazalo, da so popravki potrebni. "Vlada je to storila, pripravila predlog, ki pa rešuje le eno kategorijo upravičencev. Vsi dozdajšnji predlogi opozicije pa so šli v smeri črtanja celotnega 143. člena, s čimer bi povsem izničili varčevalne učinke."

Ker so trenutno izčrpali vse postopkovne možnosti, da bi rešitev DL dobila zadostno podporo, so se po tehtnem premisleku v poslanski skupini odločili, da ta predlog vlade podprejo.

Nič krivi srečneži Roman Žveglič (SLS) je dejal, da so omenjeni upokojenci izpolnili vse pogoje, niso pa krivi za to, da meddržavna razmerja pozneje niso bila vzajemno urejena. "Čeprav nekoliko pozno, koalicija s tem zakonom odpravlja nepravilnost, hkrati pa še enkrat opozarjam, da pri posegu v pokojnine nismo nikogar potisnili v socialno stisko, saj se pokojnin, manjših od šesto evrov, nismo dotikali ne glede na njihovo ozadje."

Novi popravek ZUJF-a? V DeSUS se zavedajo, da z dopolnitvijo zakona ne bodo odpravljene vse anomalije ZUJF-a. "Od vlade pričakujemo, da bo pristopila še k popravi krivic drugih kategorij po 143. členu, tokrat upamo, da brez ideološke delitve," je dejala Marija Plevčak.

Tudi Matej Tonin (NSi) je dejal, da omenjeni upokojenci niso bili krivi za razpad nekdanje skupne države. "Slovenija je zato prevzela del tega bremena razpada skupne države in plačevala določen del pokojnine iz proračuna tudi tem posameznikom, ki so delali v republikah nekdanje Jugoslavije."

Kaj prinaša sprememba zakona o bančništvu "Osnovni namen predlogov sprememb zakona o bančništvu je, da se vzpostavi oziroma izboljša pravni režim za reševanje težav bančnega sistema, je povedal minister za finance Janez Šušteršič. Predlagane rešitve so v skladu s tistim, kar se zdaj predlaga po Evropi ali pa že izvaja. "To pa zato, ker je pač ključno pravočasno in učinkovito ukrepanje že v fazi preprečevanja nastajanja tveganja v bančnem sistemu in ne šele potem v sanaciji."

Zato z omenjeno novelo zakona po ministrovih besedah skušajo natančneje določiti okoliščine, kdaj Banka Slovenije dobi pristojnost za ukrepanje, zlasti na področju obvladovanja tveganj v bankah. To pristojnost bo imela zdaj tudi že takrat, ko bo šele zaznala, da bi težave lahko nastale, in bo tako lahko naložila recimo dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj bankam.

Banke bodo morale za pridobitev kvalificiranih deležev v finančnih družbah pridobiti dovoljenje BS-ja Prav tako je po ministrovih besedah v noveli zakona predlagano, da bi banke morale za pridobitev kvalificiranih deležev v finančnih družbah, recimo raznih lizing družbah, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

Nadalje so, kot pravi, predlagani izboljšava in dodatni ukrepi na področju zagotavljanja ustreznega kapitala bank, in sicer se zdaj Banki Slovenije daje možnost, da zahteva, da pozove k zagotavljanju dodatnega kapitala ne le lastnike, ampak tudi lastnike lastnikov, da odredi sklic izredne skupščine v zelo kratkem roku. "To pa zato, da se zagotovi dokapitalizacija bank, kar je pomembno tudi z vidika reševanja situacije v bankah v direktni ali posredni državni lasti."

Predlagana je tudi izjema od zakona o prevzemih Med drugim je predlagana tudi izjema od zakona o prevzemih, in sicer, kot pravi Šušteršič, predlagajo, da nekomu, ki dokapitalizira banko na osnovi zahteve regulatorja in zaradi tega prestopi prevzemni prag, dve leti ni treba dati prevzemne ponudbe. Omenjeno pomeni, da ima čas, da bodisi svoj delež spet zmanjša ali pa da ponudbo za prevzem celotne banke. "S tem bi rešili nekaj situacij, ki danes v bankah obstajajo in kjer delni lastniki bank pač niso pripravljeni zagotoviti dodatnega kapitala, ker bi prestopili prevzemni prag," je še med drugim povedal minister.

Kaj je narobe z Banko Slovenije? Koalicijske poslanske skupine zakon podpirajo, opozicijska Pozitivna Slovenija načeloma tudi, a ima pomislek glede 52. člena zakona, SD pa bo glasovala proti. Andrej Šircelj (SDS) je dejal, da spremembe zakona zaostajajo za dejanskim stanjem v bančnem in finančnem sistemu pri nas in v Evropi. "Banka Slovenije je imela že po zdajšnjem zakonu o bančništvu možnost, da izvede določene ukrepe v bankah, predvsem v tistih, ki so imele težave s kapitalsko ustreznostjo ali z likvidnostjo, ali kjer so bila katerakoli druga tveganja večja. Žal se to ni zgodilo."

Kdo zaostaja za tri leta? Jožef Horvat (NSi) je dejal, da bi morala biti novela sprejeta že pred najmanj tremi leti. "Za reševanje finančnih inštitucij v težavah je po našem prepričanju ključno pravočasno in učinkovito ukrepanje nadzornih organov."

Koga boli glava? Tudi Bojan Starman (DL) je bil kritičen do Banke Slovenije. "Dovolila je, da so banke dajale kredite, zaradi katerih nas zdaj boli glava." Roman Žveglič (SLS) je dejal, da z novim zakonom upravičeno pričakujejo, da je bežanja pred odgovornostjo konec. "Okoliščine, v katerih se pričakuje intervencijo Banke Slovenije, so natančno opredeljene. Da se že v začetni fazi identificira verjetnost nastanka kršitev v zvezi s področjem obvladovanj tveganj in zahteva takojšnjo in še pravočasno odpravo negativnih učinkov." V DeSUS pa upajo, da bo Banka Slovenije znala izkoristiti določila, ki jih prinaša novela, je dejala Marija Plevčak.

Dopolnilo zaradi referenduma o slabi banki Stanko Stepišnik (PS) je dejal, da je zakon "v luči okoliščin in razmer" razumno podpreti. Predlagajo pa črtanje 52. člena predloga zakona, ki ureja pravice pravne osebe za upravljanje terjatev bank, saj se navezuje na zakon o slabi banki, ki še ni uveljavljen zaradi referendumske pobude. SD ne da podpore

Matevž Frangež (SD) se je strinjal, da je treba bančništvo in finančni sektor dodatno regulirati in okrepiti nadzorne mehanizme. A v SD imajo številne pomisleke do predloga. Tako menijo, da bi moral rok za objavo prevzema ali izstop iz lastništva, če se delež lastnika zaradi naložene dokapitalizacije zviša nad prevzemni prag, veljati pet let. Kritični pa so tudi do neupoštevanja pripomb zakonodajno-pravne službe DZ.