Sodniki dali vladi čas do 1. junija, sicer bodo stavkali

Od vlade zahtevajo, da v 30 dneh izdela spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, ki bodo skladne z odločbo ustavnega sodišča, in začne z zakonodajnim postopkom. O podrobnostih izvedbe stavke bodo sodniki odločali junija na rednem občnem zboru društva v okviru Dnevov slovenskega sodstva. Kakšna bo oblika sodniške stavke, še ni odločeno. Okoli 400 sodnikov iz vse Slovenije je po skoraj več kot dveh urah razprave soglasno sprejelo predlagane sklepe. Sodniki ugotavljajo, da tudi v spremembah plačne reforme, ki je bila uveljavljena 30. junija lani, niso bila spoštovana stališča in cilji izrednega občnega zbora sodniškega društva pred dvema letoma niti odločba ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006.

Franc Testen je sodnikom predstavil potek pogajanj Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki se je z vladno stranjo pogajal za odpravo plačnih nesorazmerij, je sodnikom predstavil potek pogajanj. Med drugim je naštel tudi dosežke pogajanj, ki pa sodnikov, sodeč po odzivih v dvorani, niso prepričali. Prav nasprotno pa je bil Testen deležen odobravanja, ko je poudaril, da vsi dosežki zbledijo, glede na to, da jim je plačna reforma v celoti odvzela pridobljene pravice, ki jim jih vrača "po drobtinicah".

"Sodniki smo plačani preslabo" Ob koncu svojega nastopa je Testen povzel svoje stališče. "Sodniki smo plačani preslabo. Zahtevamo plače primerljive s plačami drugih dveh vej oblasti." Gre za vprašanje, ki ima tudi ustavnopravne razsežnosti, meni Testen, zato podpira sprožitev ustavnega spora in je tudi v prihodnje pripravljen sodelovati pri pripravi argumentov.

Sodni svet je sodnikom na podlagi 30. junija lani uveljavljene reforme plač v javnem sektorju izdal odločbe, na katere pa se je večina sodnikov pritožila. Predsednik sodnega sveta Janez Kranjc je pojasnil, da so to morali storiti, sicer bi sodniki ostali brez plač. Večino pritožb so po začetnih tehničnih težavah že rešili, je dejal Kranjc in dodal, da je "nadaljnja pot do ustavnega sodišča, ki lahko edino razreši ta gordijski vozel, odprta".

Strinjal se je s Testenom, da preveč plačanega sodstva ni. "Ne gre za višje plače, gre za primerne plače, ki pa seveda implicirajo ustrezno kakovost in odgovornost dela," je poudaril Kranjc. Kot je dodal, se v sodnem svetu zavzemajo za odpravo normativov za količino opravljenega dela, kar so zbrani sodniki glasno podprli.

Šturm: Funkcija kot je sodniška služba zahteva primerno plačilo Minister za pravosodje Lovro Šturm je poudaril, da se ministrstvo zaveda dejstva, da izvajanje tako družbeno pomembne in strokovno zahtevne funkcije kot je sodniška služba zahteva primerno plačilo. "V ta namen se je ministrstvo že od samega začetka reforme plač v javnem sektorju, katerega odgovorni nosilec je ministrstvo za javno upravo, aktivno prizadevalo, da so se v okviru plačnega sistema v čim večji možni meri upoštevale prav posebnosti sodniškega poklica," je pojasnil minister.

Predsednika vrhovnega sodišča je Šturm dopolnil glede dosežkov plačne reforme. Navedel je višje plačana dežurstva in kot novost izpostavil plačano mentorstvo. Na račun sodnikov pa je minister izrekel tudi nekaj pohvalnih besed. Lani so se namreč sodni zaostanki zmanjšali za 11 odstotkov. Šturm takšnega zmanjšanja ne pomni in to pripisuje zavzetosti sodnikov pri delu.

"Položaj sodnikov se je še poslabšal" Položaj sodnikov se je po besedah predsednice Mednarodnega sodniškega združenja Maje Tratnik v zadnjih dveh letih še poslabšal. Nagrajevanje sodnikov, ki je odvisno od storilnosti sodnika, je ne le v nasprotju z evropskimi standardi, ampak po besedah Tratnikove predstavlja realno grožnjo sodnikovi neodvisnosti. Takšno nagrajevanje ustvarja ustvarja tudi skušnjavo dati večjo težo količino kot kvaliteti opravljenega dela, zato bi se morala država temu izogibati, je poudarila Tratnikova.

"Izvršna veja oblasti je pljunila na pravosodje in na ustavno sodišče" Izvršna veja oblasti je po oceni vodje gospodarskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Darje Novak Krajšek "pljunila" na pravosodje in predvsem na ustavno sodišče. "Pljunila je pravzaprav na pravni red v tej državi, če ne upošteva niti odločb ustavnega sodišča." Novak Krajškova je prepričana, da se morajo sodniki poleg ustavnih pritožb poslužiti še kakšnih drugih ukrepov, "ker v tej državi samo pravna sredstva niso dovolj učinkovita. To je po njenem mnenju zastrašujoče in bi moralo zaskrbeti še koga drugega in ne samo sodnike.

Za uresničitev sprejetih stališč in ustavne odločbe bo društvo izkoristilo vse pravne poti za zagotovitev ekonomske neodvisnosti sodnikov in s tem pravne varnosti državljanov, so soglasno sklenili sodniki. Zahtevajo, da morajo biti plačni razredi sodnikov izenačeni s plačnimi razredi poslancev in ministrov, da se sodnikom zagotovi odmena za nezdružljivost sodniške funkcije, odpravo retroaktivnosti uporabe znižanja dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka in zagotovitev neodvisnosti vsakega sodnika z osnovno plačo.

V kolikor vlada v postavljenem roku zahtevam ne bo ugodila, bodo sodniki z odprtim pismom o zadevi seznanili vse komisarje Evropske komisije in vse pravosodne ministre držav članic EU ter izvedli javne protestne shode. Če zahteve ne bodo uresničene do 1. junija, bo sodniško društvo organiziralo stavko. Sklenili so še, da bodo ustanovili poseben odbor Slovenskega sodniškega društva, ki bo vodil in koordiniral postopke za uveljavitev zahtev. O obliki stavke pa se bodo dogovorili junija na rednem občnem zboru v okviru Dnevov slovenskega sodstva.