"Smučarska sezona je bila katastrofalna"

Tako pravi Danilo Brecelj, sekretar Združenja slovenski žičničarjev (GIZ), s katerim smo se pogovarjali ob koncu koledarske zime.

"Izpada prihodkov iz prvega dela sezone zaradi pretoplega vremena od druge polovice decembra in do konca januarja ter v začetku februarja zaradi žleda ni mogoče nadoknaditi, čeprav je bil relativno dober obisk v zimskih počitnicah za razliko od božično-novoletnih praznikov. Marca je bilo precej lepih smučarskih dni, sploh na višje ležečih smučiščih, ampak to je premalo za boljšo končno sliko."

Kaj pa kažejo konkretne številke? Vseh podatkov še nimamo zbranih, saj sezona vsaj na treh smučiščih še traja. Po dostopnih podatkih do konca februarja smo ustvarili 61 odstotkov lanskega obiska in približno toliko prihodkov. Razmere v smučarskih središčih so zaradi tega zelo resne.

Na katerih smučiščih je bilo največ izpada? Od večjih središč v Sloveniji sta bila najbolj prizadeta Cerkno in Stari vrh, ki sta ustvarila približno tretjino lanskega obiska. V tej slabi zimi pa jo je najbolje odnesel Vogel, ki je bilo edino smučišče v Sloveniji, ki je imelo do konca februarja več gostov kot leto poprej. Relativno dobro je sezono uspelo izpeljati še Rogli, čeprav je tudi tam izpad precejšen. Na Krvavcu je bilo obratovalnih dni precej, razen v času žleda, bilo pa je manj gostov zaradi slabega vremena, zato je situacija težka tudi tam. Zelo težka je situacija na Mariborskem in Ribniškem Pohorju ter na Kopah. Seveda pa so bila zelo prizadeta tudi majhna smučišča.

Kaj pa sanacija posledic? To je trenutno naša prioriteta. Nekatera središča so v hudih likvidnostnih težavah, ne morejo izplačevati plač in poravnavati tekočih obveznosti. Veliko jih je tudi precej zadolženih in če jim ne bo uspelo reprogramirati dolgov, bodo velike težave. Večina se bori za preživetje, zato bomo zdaj vse sile usmerili v dobro pripravo poletne sezone, ki za nekatere predstavlja pomemben del prihodkov, in poskušali preživeti do prihodnje zime.

Ampak z njo se najbrž ne da nadomestiti zimske sezone? Seveda ne, nikakor. Tudi na letni ravni ne. Glavni vir zaslužka za večino smučarskih središč je še vedno zima, nekateri pa tudi v poletni sezoni ustvarijo pomemben del prihodkov. Mednje spadajo predvsem Vogel, Rogla, Mariborsko Pohorje, Golte itd.

Boste za pomoč zaprosili tudi državo? Zaradi izpada, ki predstavlja skoraj polovico sezone, smo o stanju v gorskih središčih obvestili odgovorne na ministrstvih in v vladi. Za pomoč smo se obrnili na določene institucije, npr. Arso, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, a smo prejeli le negativne odgovore ali še teh ne. Na slovenskih smučiščih je okrog 220 redno zaposlenih ljudi, občasno pa jih med sezono dela še okrog 600. Glede na razmere v posameznih smučarskih središčih bi lahko bil ogrožen tudi del redno zaposlenih.

Kaj torej ostane? Intenzivno si prizadevamo prepričati odgovorne, da so za nadaljnji razvoj žičniške infrastrukture in s tem gorskega turizma nujne sistemske rešitve, v okviru katerih bo za žičniško infrastrukturo skrbela širša skupnost. Za upravljavce je to pretežko breme. Brez tega naši gospodarski dejavnosti ni pomoči, in to za dlje časa. Sploh pa so težave v času gospodarske krize, ko ni posojil, ko se je težko dogovarjati za reprogramiranje posojil.

Kaj pa strategija proti zelenim zimam? Prepričani smo, da vse zime ne bodo tako slabe in bo smučanje na obstoječih smučiščih s pomočjo modernih sistemov za zasneževanje mogoče tudi v prihodnje. Če se bo ozračje še naprej segrevalo, se bo smučarska dejavnost počasi selila na višje ležeča področja. To je dolgotrajen proces, o katerem pa moramo razmišljati že danes. Vzporedno s tem pa bodo morala gorska središča še bolj aktivno pripravljati celoletno ponudbo in na ta način omiliti morebitne posledice podobnih zim, kot je bila letošnja. Upamo, da bo podobnih primerov prenehanja delovanja smučišč, kot so Zatrnik, Kobla, Zelenica in več manjših smučišč, čim manj.