Slovesno pred 11. dnevom ustavnosti

"Najprej in predvsem jih morajo spoštovati nacionalni parlamenti, vlade sodišča in širša civilna družba. Samo če jim spodleti, nastopi sodišče v Strasbourgu," je še povedal profesor mednarodnega javnega prava in donedavni predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice.

Med drugim je izpostavil tudi preobremenjenost sodišča, ki je letos prejelo približno 53.500 pritožb. Po njegovih besedah se je pomembnost Evropskega sodišča za človekove pravice od leta 1949 nenehno krepila. Po padcu železne zavese leta 1989 se je Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic razširila na "nove demokracije" Srednje in Vzhodne Evrope. Relativno hitro so se pridružile Svetu Evrope in število članic je z 22 do letos naraslo na 47, je dejal nekdanji predsednik sodišča.

Število pritožb se je vsako leto povečevalo za povprečno 15 odstotkov

Zaradi pristopa novih članic in splošne krepitve vloge sodišča se je število pritožb od leta 1998 vsako leto povečevalo za povprečno 15 odstotkov. Leta 1999 je bilo po besedah Widhaberja okrog 30 odstotkov vseh pritožb iz Srednje in Vzhodne Evrope, Balkana, Baltskih držav in Kavkaza. Leta 2001 je bilo takšnih pritožb 56, leta 2004 pa 63 odstotkov. Od 104.000 nerešenih pritožb na sodišču jih je približno 23 odstotkov iz Rusije, 12 odstotkov iz Romunije, 10 odstotkov iz Turčije, osem odstotkov iz Ukrajine in šest odstotkov iz Poljske, skupaj skoraj 60 odstotkov iz petih držav, je pojasnil slavnostni govornik.

Sodišču je uspelo znatno povečati storilnost

Ocenil je, da je zaradi nenehne racionalizacije dela in izboljšav sodišču uspelo znatno povečati storilnost. Vendar pa število pritožb nezadržno raste. "Sodišče je za vsako državo članico postalo nekakšno kvazi ustavno sodišče, neke vrste zid objokovanja za pritožnike ne glede na prioritete evropskega varstva človekovih pravic. In nekakšno utelešenje neodvisnega sodišča, ki mora dokazovati upravičenost nacionalnih sodnih sistemov, katerih kredibilnost je še vedno prenizka," je poudaril Widhaber. Ob tem je opozoril na nevarnost, da sodišče izgubi kredibilnost, če samo vedno pogosteje krši standarde v zvezi s tajanjem postopkov, ki jih zahteva od nacionalnih sodišč.

"Konvencija je dokazala, da lahko raste z družbo"

Konvencija je postala in ostala dinamičen in živ instrument, ki je po Widhaberjevem mnenju dokazal, da se lahko razvija v skladu s socialnim in tehničnim napredkom. Konvencija je dokazala, da lahko raste z družbo, je ocenil slavnostni govornik in dodal, da so se njene formulacije obnesle skoraj šest desetletij. "Evropsko sodišče za človekove je bila in je zelo posebna, izvirna, ambiciozna in uspešna institucija, ki se nenehno sooča z novimi izzivi, ki odgovarja na posamezne pritožbe in sistemske disfunkcije, zapostavljanja in diskriminacijo," je zaključil slavnostni govornik.

Sodnici in nekdanji predsednici ustavnega sodišča Dragici Wedam Lukić, sodnici Milojki Modrijan in sodniku Alojzu Janku, ki so v letošnjem letu prenehali opravljati funkcijo ustavnega sodnika, je predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik izročil posebno priznanje ustavnega sodišča za prispevek, ki so ga v svojem mandatu dali k razvoju ustavnosodne presoje in varstva človekovih pravic.

Slovesnosti sta se udeležila tudi Janša in Türk

Slovesnosti so se udeležili predsednik vlade Janez Janša, novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, minister za pravosodje Lovro Šturm, sedanji in nekdanji ustavni sodniki in drugi gostje.

Letos mineva 16 let od sprejema slovenske ustave, ki je Republiko Slovenijo opredelila kot demokratično, pravno in socialno državo in uveljavila visoke standarde varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Praznujemo ga od leta 1997.