Hrvaška in Slovenija sta sami zmožni doseči sporazum o meji na kopnem, medtem ko nista sposobni rešiti vprašanja meje na morju, je dejal profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Lev Kreft.
Zgodovinski elementi, na katere se med drugim sklicuje Slovenija pri reševanju tega mejnega spora, sploh niso relevantni, trdi Kreft, ki na listi SD kandidira za poslanca za Evropski parlament, in nadaljuje, da so to pravzaprav politični argumenti. Državi sta nastali istočasno, pred Jugoslavijo nista obstajali kot nacionalni državi in zato nista imeli priznanih meja, je dejal Kreft na okrogli mizi o odnosih med Slovenijo in Hrvaško, ki so jo pod naslovom Čujemo se - se razumemo pripravili na ekonomski fakulteti.
Kovač: Takšno obnašanje držav je v interesu tretjih sil
Protislovno obnašanje Slovenije in Hrvaške je v interesu tretjih sil, je menil profesor ekonomske fakultete Bogomir Kovač. Po njegovih ocenah se na območju Istre Slovenija in Hrvaška, ki sta novodobni politični entiteti, nikoli nista neposredno srečevali. V tem prostoru so gospodovale predvsem velike sile, navaja Kovač in nadaljuje, da je s tega zornega kota lahko protislovno obnašanje Slovenije in Hrvaške v korist tretjih sil, ki s svojimi interesi že dolgo časa strateško bdijo nad omenjenim prostorom.
Bičanić: Vprašanje meje je greh naše generacije
Profesor z zagrebške ekonomske fakultete Ivo Bičanić je na drugi strani prepričan, da vprašanje meje v Piranskem zalivu že dolgo ni težava Hrvaške. Težavo predstavlja občutek, ki ga ima Hrvaška, da jo Slovenija izsiljuje, in zato noče popustiti pod pritiski. Bičanić hkrati meni, da je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško "greh njegove generacije", ki je povzročila razbitje Jugoslavije, vojno med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, sedaj pa še spor glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Zato vidi prihodnost v mladih ljudeh, ki lahko storijo premik na bolje.
Po mnenju Zlatka Šabiča z ljubljanske Fakultete za družbene vede se je vprašanje meje v javnosti začelo problematizirati s tem, ko so bile nekatere preference vlade projicirane na javnost z namenom legitimizacije teh preferenc in pridobitve podpore v javnosti. Politični eliti Slovenije in Hrvaške sta, morda tudi zaradi svoje nezrelosti, podcenjevali pomen dvodimenzionalnosti mednarodnih pogajanj, ki niso samo pogajanja med političnimi elitami, ampak se potrdijo v javnosti, meni Šabič.
"Obe vladi se sedaj soočata z javnostjo pitbull terierja"
Slovenska in hrvaška javnost sta ponotranjili igro ničelne vsote - igre na vse ali nič - in obe vladi se sedaj soočata z javnostjo "pitbull terierja" - ta ko zagrabi vejo, je ne izpusti, je prepričan Šabič. Po njegovem je o kompromisu danes govoriti zelo težko, ker gre vse skozi "prizmo ničelne vsote". Sedaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno javnost pripravljati na to, da sprejme kompromis, ki je edina rešitev tega problema oz. edina pot k normalizaciji odnosov med državama. Napovedal je tudi, da če kompromis ne bo ponotranjen, bo končna žrtev javnost.
Strokovni svetovalec na ekonomskem inštitutu v Zagrebu Slavko Kulić pa je dejal, da je politični determinizem drugorazredno mišljenje, medtem ko je znanstveni determinizem prvorazredno. Zanj je srž težave predvsem v prvorazrednem mišljenju, ki o političnem mišljenju molči. "Ko znanost izda stvarnost in narod, potem naroda več ne more nihče izdati," je dejal Kulić.
"Vaši politični sociopati prevzemajo nekaj, da je njihovo, kar pa ni"
Odločitev, da bo Slovenija Hrvaški preprečila vstop v EU, ni resnična, trdi Kulić. "Vaša politična struktura, vaši politični sociopati oz. "evropati" prevzemajo nekaj, da je njihovo, kar pa ni", je dejal. O vstopu Hrvaške v EU ne odloča ne slovenski narod niti politična elita v Sloveniji niti slovenski premier Borut Pahor, pač pa je odločala politična oligarhija v Evropi, je prepričan. To je po njegovem mnenju temeljni nesporazum med narodoma.
4
