Slovenija v skupini držav s trendom vse večjega pitja alkohola

Čezmerno uživanje alkohola je sicer pogosto v več delih sveta, predvsem pa v Evropi, kjer je več kot 14 milijonov ljudi odvisnih od alkohola, ob tem opozarjajo v Zavodu 112.

Skupaj s Hrvaško, Češko, Romunijo … Slovenija je v poročilu glede na trende in vzorce pitja alkohola umeščena v skupino držav srednjevzhodne in vzhodne Evrope, skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško. V teh državah se količina popitega alkohola povečuje, pomemben delež pa imata predvsem neregistrirana proizvodnja in uživanje alkohola.

120.000 prezgodnjih smrti zaradi alkohola Slovenija je tako v skupini držav z visoko stopnjo tveganja obolenja za cirozo jeter ter umrljivosti zaradi z alkoholom povezanih poškodb in bolezni, kot je na primer rak. Vsak sedmi Evropejec in vsaka trinajsta Evropejka v starostni skupni med 15 in 64 let sicer umreta zaradi škodljivih posledic alkohola, kar pomeni 120.000 prezgodnjih smrti, kaže zadnje poročilo WHO-ja. V Zavodu 112 ob tem opozarjajo, da je to dvakrat več od svetovnega povprečja.

Odrasel človek v EU-ju popije 10,2 litra čistega alkohola na leto Poročilo kaže, da odrasel človek v EU-ju popije povprečno 10,2 litra alkohola na leto, medtem ko je na Norveškem, v Švici in državah kandidatkah za vstop v EU povprečje 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca.

Rak, ciroza jeter in poškodbe Alkohol je neposredno povezan z vsaj 30 boleznimi, ki se pojavijo le ob prisotnosti alkohola, vzročno pa je alkohol povezan z več kot 200 boleznimi. Vzroki za prezgodnjo smrt, povezani z alkoholom, so v večini primerov rak, ciroza jeter in poškodbe.

Na zahodu in jugu se poraba zmanjšuje V nekaterih državah zahodne in južne Evrope (Francija, Italija, Grčija …) se letna količina zaužitega alkohola zmanjšuje. To se že kaže v neposrednem zmanjšanju škode in nesreč, povzročenih zaradi alkohola, ter nižji umrljivosti zaradi nesreč in bolezni, povezanih z alkoholom. To kaže, da je implementacija alkoholnih politik učinkovita. Še posebej učinkoviti in merljivi ukrepi so alkoholna davčna politika in omejevanje dostopa do alkohola, omejitve oglaševanja in trženja alkoholnih pijač ter povečanje prepoznavanja in stopnje zdravljenja oseb, ki imajo težave z alkoholom.

V sporočilu za javnost še pojasnjujejo, da je odvisnost od alkohola bolezen možganov z visoko verjetnostjo poslabšanja. Alkohol je toksičen za večino organov, količina zaužitega alkohola pa je močno povezana s tveganjem za dolgoročno obolevnost in smrtnost. Pri razvoju odvisnosti od alkohola so pomembni tudi genetski in okoljski dejavniki. Ocena je, da genetski dejavniki prispevajo 60 odstotkov tveganja za razvoj te bolezni. V Evropi je povprečna vrzel zdravljenja precej visoka, saj je samo osem odstotkov bolnikov deležnih katerekoli oblike zdravljenja, so še opozorili v Zavodu 112, zavodu za zdravo življenje, kulturo bivanja in dialoga.