Slovenija v Natov projekt AGS do leta 2017 slabih sedem milijonov evrov

Temu projektu naj bi sicer do 2017 namenila slabih sedem milijonov evrov.

"Slovenska vlada se je k sodelovanju zavezala leta 2002" Na majskem vrhu Nata v Chicagu je bil s podjetjem NortHrop Grumman podpisana pogodba za vzpostavitev sistema AGS v vrednosti 1,2 milijarde evrov. V okviru tega posla bo kupljenih tudi pet brezpilotnih letal. Poslanko PS Tamaro Vonta so zanimali konkretni razlogi, zakaj je Slovenija med 13 od 28 članic Nata, ki financirajo začetno vzpostavitev tega sistema.

Kot je pojasnil Hojs, so sodelovanje v t. i. pametni obrambi tedanjim potencialnim kandidatkam za vstop v Nato ponudili na vrhu v Pragi leta 2002 in slovenska vlada se je takrat zavezala, da bo k njemu pristopila. Leta 2009 se je nato Slovenija s podpisom obvezala, da bo sodelovala v projektu AGS in da bo zanj zagotovila ustrezna sredstva.

Na nedavnem vrhu Nata v ameriškem Chicagu je Slovenija po besedah ministra "samo potrdila tisto, kar je bilo že dogovorjeno".

"S tem projektom je mogoče znižati stroške obrambe" Kot je sicer poudaril, to ne pomeni, da on kot obrambni minister temu projektu nasprotuje. Meni namreč, da gre za "enega od projektov, ki dokazuje, da je s pametno obrambo, z združevanjem sil, mogoče stroške obrambe tako pri nas kot v zavezništvu, znižati".

Glede konkretnih koristi sodelovanja v projektu je minister še dejal, da bodo imele vse članice možnost brezpilotna letala uporabljati za nadzor svojega prostora, kopenskih in morskih meja, humanitarnih konvojev, poleg tega pa bo mogoč tudi nadzor oziroma reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč.

Slovenski prispevek znaša okoli 6,8 milijona evrov Glede finančnega vidika je minister pojasnil, da je zavezništvo najprej v začetku 90. let 20. stoletja izračunalo, da bi projekt t.i. nadzora kopnega iz zraka stal okoli 3,4 milijarde evrov. V letu 2007 je nato ugotovilo, da je to preveč, ter po krčenju vrednost projekta ocenilo na 1,2 milijarde evrov, zgornjo mejo pa omejilo pri 1,4 milijarde evrov.

Prispevek Slovenije k projektu se je v letu 2009 gibalo po stalnih cenah pri 5,7 milijona evrov, danes pa pri 6,8 milijona evrov. Projekt naj bi potekal devet let in bil dokončan do leta 2017. To pomeni, da znaša strošek Slovenije okoli 700.000 evrov letno, medtem ko je nekaj več kot 600.000 evrov Slovenija v projekt že vplačala v minulih letih.

Od tega so približno dva milijona in pol evrov pridobili s pozivom dobaviteljem ministrstva na obstoječih pogodbah, da znižajo cene, ki so jih dosegli na javnih razpisih v zadnjih treh letih. Odziv je bil po besedah Hojsa dober in dobršen del sredstev za projekt za naslednja tri leta je tako že pokrit.

Iz projekta je že izstopilo nekaj držav Poleg tega je, kot je še poudaril minister, med 60 in 70 odstotki slovenskega vložka namenjenih vključenosti slovenskih podjetij v projektu. Eno slovensko podjetje, bivši Hermes Softlab, je v projekt že vključeno, po informacijah ministrstva pa pogodbe, ki naj bi jih slovenska podjetja še podpisala, tečejo skladno s terminskimi plani.

Poleg naše države v AGS sodelujejo še Bolgarija, Češka, Estonija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Norveška, Romunija, Slovaška in ZDA. Iz projekta so izstopile Poljska, Turčija, Danska in Kanada, vendar sta Poljska in Danska kasneje vanj zopet vstopili, je še pojasnil minister Hojs.