Slovenec na leto zavrže več kot 80 kilogramov hrane

Podatki statističnega urada za leto 2011 kažejo, da je v Sloveniji nastalo skoraj 168 tisoč ton odpadne hrane, kar predstavlja 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. V letu 2011 je bilo sicer za 14 odstotkov manj odpadne hrane kot v letu 2010.

Zakaj odvržemo toliko hrane? Razlog sta predvsem nakup prevelike količine hrane na splošno ter nakup prevelike količine pokvarljivega blaga, kot sta sadje in zelenjava. Mnoga živila ostanejo v hladilniku, zamrzovalnih omarah in shrambah in jih pri čiščenju odvržemo. Obroki niso načrtovani glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Tudi v splošnem so pripravljene čezmerne količine hrane, ostanki pa niso ponovno uporabljeni.

Ločevanje bioloških odpadkov zakonsko določeno Od julija 2011 je v Sloveniji ločevanje bioloških odpadkov zakonsko določeno. Tovrstne odpadke je treba zbirati v posebne rjave zabojnike ali na kompostnike. Odpadke iz gostinstva pooblaščene družbe nato oddajo predelovalcem odpadkov, ki jih predelajo v energent biodizel ali odpeljejo v nadaljnjo predelavo v eno slovenskih bioplinarn, ki proizvajajo električno in toplotno energijo ter gnojilo za kmetijstvo.

Neločeno zbrani kuhinjski odpadki, ki se znajdejo na kupu skupaj s preostalimi odpadki, predstavljajo veliko okoljsko obremenitev, saj se ustvarja deponijski plin, ki predstavlja dodatno obremenitev glede segrevanja ozračja – sestavlja ga 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida.

Vse več ekološke pridelave Med Slovenci je zavedanje o vplivu uporabe gnojil in pesticidov na zdravje ljudi ter na stanje okolja vedno večje. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo, ki upošteva pravila Evropske komisije o okolju in do človeka prijazni pridelavi z omejitvami uporabe gnojil in pesticidov, je bila v letu 2012 v Sloveniji za devet odstotkov bolj obsežna kot leto prej, znašala je 35.100 hektarjev.

Od skupne površine kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo so v letu 2012 trajni travniki in pašniki zavzemali 85 odstotkov, njive in vrtovi okrog 11 odstotkov, sadovnjaki okrog tri odstotke, druge kategorije, kamor spadajo vinogradi, oljčniki, drevesnice, trsnice in matičnjaki, pa vsaka po manj kot en odstotek.