Slovenec, ki je osmislil pot na dopust in na skiroju lepša svet (foto in video)

Vsak lahko spreminja svet. Tudi z malenkostmi, ki lahko nekomu spremenijo življenje, vlijejo upanje, druge pa spodbudijo k zavedanju, da vsaka poteza šteje. Tudi poteza Janez Anžiča, ki se je 12. julija s skirojem odpravil na hrvaški otok Pašman. Za 400 kilometrov je potreboval šest dni ali šest etap, kot se je izrazil v kolesarskem slengu.

Lahko bi se vozil kar tako, zaradi lastnega veselja in želje po rekreaciji, lahko pa ima športna poteza, in ta jo ima, v ozadju nekaj več. Štiridesetletnik iz Medvod se je na dolgo pot, polno vzponov in spustov, podal z mislijo na druge. Na dve invalidni deklici, ki zaradi svojega stanja poleg zdravstvene pomoči nujno potrebujeta tudi finančno.

Lani s kolesom, letos s skirojem

Lani se je na Pašman podal s kolesom, letos se je poti lotil s skirojem. Želel si je, da bi bila vožnja več kot samo vožnja.

Pred dvema mesecema se je odpravil na Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), se srečal z njihovo prvo damo Anito Ogulin in razkril svoje načrte.

Hitro sta našla skupno besedo in sklenila pogodbo o sodelovanju, kjer je zapisano, da vsa donatorska sredstva, ki se bodo zbrala na računu projekta akcije Skiro, romajo na račun ZMPS.

Zadeve so hitro stekle, vsak od bližnjih je prispeval svoj kamenček v mozaik z imenom Skiro. Bratranec Dejan Križaj je Anžiču svetoval, naj odpre profil na Facebooku, kjer je prijatelj Miha Podgoršek ves čas vestno objavljal utrinke s poti, Anžič se je dogovoril za odprtje telefonskih številk 1919, kamor lahko pošljete geslo SKIRO ali SKIRO 5 in prispevate enega ali pet evrov, osebno je obiskal morebitne donatorje, financiral je tisk majic, kolesarskega dresa in nalepk, s katerimi je oblepil kombi, ki ga je spremljal na poti, in avantura se je lahko začela.

"Medijsko izpostavljeni bi lahko naredili več"

Projektu se je pridružilo še nekaj družin, ki jih vežejo prijateljske vezi, vsak je poprijel za delo. Nekateri so z Anžičem kolesarili, drugi so ga spremljali v spremljevalnem kombiju, vsi skupaj pa zdaj tvorijo ekipo Skiro Tour. Kot zanimivost je treba omeniti, da Janezov sin, Janez Matevž, svojega očeta pri komaj 13 letih vso pot spremljal na kolesu. "Mislim, da je prvi 13-letnik, ki mu je to uspelo," je ponosno pripovedoval njegov oče.

Pravi, da opaža, da je kljub temu, da imamo v Sloveniji ogromno vrhunskih športnikov, med njimi premalo takih, ki se ukvarjajo z dobrodelnimi dejavnostmi. "Tisti, ki so medijsko bolj izpostavljeni, bi lahko naredili več," je dejal.

"Bolj si znan, lažje dobiš donatorja. Zame, ki sem javnosti popolnoma neznan, pa je bil izziv še toliko večji," je dejal Anžič, ki je izredno hvaležen vsem donatorjem, ki so podprli projekt.

"Svoj cilj sem dosegel. Računal sem, da se bo nakapljalo tisoč evrov, pa se jih je precej več," je ponosno sklenil Anžič, pobudnik in glavni akter dobrodelne akcije Skiro, ki je s svojimi prizadevanji na Pašmanu prepričal tudi znanega slovenskega glasbenika Alfija Nipiča, ki so ga srečali na koncertu.

Ah, ti klanci

Šport je del življenja Janeza Anžiča, a ne tako bistven, kot bi si želel.

"Ko pa se odločim, takrat to tudi storim. Pot s skirojem je zahtevala dobro pripravljenost," je dejal. "Klanci so bili že s kolesom zahtevni, s skirojem pa je vsa stvar še toliko bolj zapletena. Rekel bi, da približno petkrat bolj. Menim, da sem se v šestih dneh, kolikor je trajala pot, odrinil približno 95-tisočkrat, in to ni malo."

Največ energije, ne pa volje, so mu vzeli vzponi nad Crikvenico, Novim Vinodolskim in Senjem, kjer se cesta v 20 kilometrih dvigne kar za 330 metrov.